Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Letopisi Frankovskega kraljestva

Index Letopisi Frankovskega kraljestva

Letopisi Frankovskega kraljestva, imenovani tudi Veliki lorški letopisi so niz letopisov, napisanih v latinščini v karolinški Franciji.

Kazalo

  1. 20 odnosi: Abasidi, Annales Bertiniani, Božič, Francija, Fuldski letopisi, Harun Al Rašid, Hilderik III., Kalif, Karel Martel, Karel Veliki, Karolingi, Kronika, Latinščina, Ludvik Pobožni, Merovingi, Papež Zaharija, Pipin Grbasti, Pipin Mali, Sasi, Velika noč.

Abasidi

Abasidi (arabsko العبّاسيّون DIN Abbāsīyūn) je naziv za dinastijo kalifov Bagdada, ki so med letu 750 in 1258 vladali celotnemu islamskemu svetu (razen Španije).

Poglej Letopisi Frankovskega kraljestva in Abasidi

Annales Bertiniani

Razvaline opatije sv. Bertina Annales Bertiniani (slovensko Sanbertinski letopisi) so poznokarolinški frankovski letopisi, najdeni v opatiji Saint-Bertin v Saint-Omerju v Franciji, po kateri so dobili ime.

Poglej Letopisi Frankovskega kraljestva in Annales Bertiniani

Božič

Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa.

Poglej Letopisi Frankovskega kraljestva in Božič

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Letopisi Frankovskega kraljestva in Francija

Fuldski letopisi

Fuldski letopisi (latinsko Annales Fuldenses, nemško Jahrbücher von Fulda ali Fuldaer Annalen) so vzhodnofrankovski letopisi, ki zajemajo obdobje od zadnjih let vladanja Ludvika Pobožnega (umrl 840) do kmalu po koncu karolinške vladavine v Vzhodnofrankovski državi s prihodom na prestol otroškega kralja Ludvika IV.

Poglej Letopisi Frankovskega kraljestva in Fuldski letopisi

Harun Al Rašid

Harun Al Rašid (Harun Pokončni, arabsko: هارون الرشيد‎), 5.

Poglej Letopisi Frankovskega kraljestva in Harun Al Rašid

Hilderik III.

Hilderik III. je bil kralj Frankov, ki je vladal od leta 743 do marca 751, ko ga je papež Zaharija na zahtevo Pipina Malega odstavil, * okoli 717, † okoli 754.

Poglej Letopisi Frankovskega kraljestva in Hilderik III.

Kalif

Kalif Harun al-Rašid Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu.

Poglej Letopisi Frankovskega kraljestva in Kalif

Karel Martel

Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.

Poglej Letopisi Frankovskega kraljestva in Karel Martel

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej Letopisi Frankovskega kraljestva in Karel Veliki

Karolingi

Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.

Poglej Letopisi Frankovskega kraljestva in Karolingi

Kronika

Krónika (grško khrónos - čas) je privzeta beseda iz grščine, ki pomeni obširen zapis pomembnejših dogodkov zapisan po zaporedju dogajanja.

Poglej Letopisi Frankovskega kraljestva in Kronika

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Letopisi Frankovskega kraljestva in Latinščina

Ludvik Pobožni

Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.

Poglej Letopisi Frankovskega kraljestva in Ludvik Pobožni

Merovingi

Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.

Poglej Letopisi Frankovskega kraljestva in Merovingi

Papež Zaharija

Zaharija, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 679 Santa Severina (Kalabrija, Bizantinsko cesarstvo); † 22. marec 752, Rim (Bizantinsko cesarstvo).

Poglej Letopisi Frankovskega kraljestva in Papež Zaharija

Pipin Grbasti

Pipin Grbasti (francosko Pépin le Bossu, nemško Pippin der Buckelige) je bil najstarejši sin Karla Velikega, * okoli 767, † 811.

Poglej Letopisi Frankovskega kraljestva in Pipin Grbasti

Pipin Mali

Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.

Poglej Letopisi Frankovskega kraljestva in Pipin Mali

Sasi

Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.

Poglej Letopisi Frankovskega kraljestva in Sasi

Velika noč

Kip vstalega Kristusa, kakršnega v slovenskih krajih nosijo na čelu vstajenskih procesij Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praznik.

Poglej Letopisi Frankovskega kraljestva in Velika noč