Kazalo
31 odnosi: Amsterdam, Črna gora, Bar, Črna gora, Benediktinci, Donava, Drač, Drina, Dubrovniška republika, Duvno, Goti, Italijanščina, Ivan Kukuljević Sakcinski, Ivan Lučić, Jadransko morje, Kronika, Latinščina, Makarsko primorje, Marko Marulić, Mavro Orbini, Omiš, Raška, Rdeča Hrvaška, Rokopis, Samuel Bolgarski, Skriptorij, Slovani, Slovenščina, Split, Srednji vek, Trogir, Vatikanska knjižnica.
Amsterdam
Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države.
Poglej Letopis popa Dukljana in Amsterdam
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Letopis popa Dukljana in Črna gora
Bar, Črna gora
Bar (izvirno Бар) je naselje v Črni gori, ki je upravni sedež občine Bar, kakor tudi rimskokatoliške nadškofije (od 1034; škofija pa je bila ustanovljena že v 9.stoletju), ki je neposredno podrejena Svetemu sedežu.
Poglej Letopis popa Dukljana in Bar, Črna gora
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Letopis popa Dukljana in Benediktinci
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Letopis popa Dukljana in Donava
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Letopis popa Dukljana in Drač
Drina
Drina je 346 km dolga reka in desni, največji pritok Save.
Poglej Letopis popa Dukljana in Drina
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Poglej Letopis popa Dukljana in Dubrovniška republika
Duvno
Duvno je naselje v Hercegbosanski županiji v Bosni in Hercegovini na Duvanjskem polju.
Poglej Letopis popa Dukljana in Duvno
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Letopis popa Dukljana in Goti
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Letopis popa Dukljana in Italijanščina
Ivan Kukuljević Sakcinski
Ivan Kukuljević Sakcinski, hrvaški politik, zgodovinar in književnik, * 29. maj 1816 Varaždin, † 1. avgust 1889 dvorec Tuhakovec.
Poglej Letopis popa Dukljana in Ivan Kukuljević Sakcinski
Ivan Lučić
Ivan Lučić (nekje i Lucić, Lucius, Lucich oz Lucio), hrvaški zgodovinar in kartograf, * 1604, Trogir, Hrvaška − † 11. januar 1679, Rim, Italija.
Poglej Letopis popa Dukljana in Ivan Lučić
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Letopis popa Dukljana in Jadransko morje
Kronika
Krónika (grško khrónos - čas) je privzeta beseda iz grščine, ki pomeni obširen zapis pomembnejših dogodkov zapisan po zaporedju dogajanja.
Poglej Letopis popa Dukljana in Kronika
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Letopis popa Dukljana in Latinščina
Makarsko primorje
Makarsko primorje je turistično območje pod Biokovim v Dalmaciji (Hrvaška).
Poglej Letopis popa Dukljana in Makarsko primorje
Marko Marulić
Marko Marulić, hrvaški renesančni humanist, pesnik in pisatelj, (latinsko Marcus Marulus, italijansko Marco Marulo), * 18. avgust 1450, Split, † 5. januar 1524, Split.
Poglej Letopis popa Dukljana in Marko Marulić
Mavro Orbini
Mavro Orbini je bil dubrovniški letopisec, slaven zaradi svojega dela Kraljestvo Slovenov (Il regno de gli Slavi), objavljenega leta 1601, * 1563, Dubrovniška republika, † 1614, Dubrovniška republika.
Poglej Letopis popa Dukljana in Mavro Orbini
Omiš
Omiš (italijansko Almissa) je staro mesto, občina s statusom mesta (hrv. Grad Omiš) in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).
Poglej Letopis popa Dukljana in Omiš
Raška
Velika kneževina Srbija (srbsko Великожупанска Србија, Velikožupanska Srbija) ali Raška (srbsko Рашка, Raška), latinsko Rascia) je bila srednjeveška srbska država, ki je obsegala sedanjo Srbijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino in južno Dalmacijo. Središče kneževine je bila pokrajina Raška, po kateri je dobila ime.
Poglej Letopis popa Dukljana in Raška
Rdeča Hrvaška
Fiktivno kraljestvo kralja Svetopeleka naj bi po Letopisu popa Dukljanina na jugovzhodu obsegalo tudi '''Rdečo Hrvaško''' (''Croatia rubea'') Rdeča Hrvaška (lat. Croatia Rubea, bos./čg./hr./srb. Crvena Hrvatska) je srednjeveška zgodovinska oznaka, ki se nanaša predvsem na ob Jadranu raztezajoče se jugovzhodno področje nekdanje rimske province Dalmacije, torej na dežele Zahumlje, Travunijo, Dukljo in Ilirik, morda pa tudi na neretljansko Paganijo, tako da med današnjimi področji obsega Hercegovino, jugovzhodno Hrvaško, vso Črno goro in velik del Albanije.
Poglej Letopis popa Dukljana in Rdeča Hrvaška
Rokopis
Supraseljski kodeks iz konca 10. stoletja, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Rokopis ima v slovenščini več pomenov.
Poglej Letopis popa Dukljana in Rokopis
Samuel Bolgarski
Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.
Poglej Letopis popa Dukljana in Samuel Bolgarski
Skriptorij
Pisar v skriptoriju. ''Miracles de Notre Dame'', fol. 19; po 1456 Skriptorij je bil v srednjem veku prostor, zlasti v samostanih, za pisanje ali prepisovanje rokopisov (dobesedno prostor za pisanje), v katerem so ročno pisali, prepisovali in ilustrirali sveta in profana besedila.
Poglej Letopis popa Dukljana in Skriptorij
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Letopis popa Dukljana in Slovani
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Letopis popa Dukljana in Slovenščina
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Letopis popa Dukljana in Split
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Letopis popa Dukljana in Srednji vek
Trogir
Trogir (dalmatinsko: Tragur; italijansko: Traù) je dalmatinsko mesto z 10.107 prebivalci (2021) in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (hrv. Grad Trogir z 12393 prebivalci, 2021), ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Letopis popa Dukljana in Trogir
Vatikanska knjižnica
Apostolska vatikanska knjižnica je ena od najstarejših in hkrati največjih knjižnic na svetu.
Poglej Letopis popa Dukljana in Vatikanska knjižnica