Hitreje kot brskalnik!
40 odnosi: Akumulacijsko jezero, Apnenec, Avstro-Ogrska, Črna gora, Črno morje, Bajina Bašta, Bitka na Ceru, Bizantinsko cesarstvo, Bosna in Hercegovina, Crna Bara, Bogatić, Dinarsko gorovje, Donava, Državna meja, Elektroprivreda Srbije, Goražde, Hidroelektrarna, Ivo Andrić, Kraljevina Srbija (1882–1918), Loznica, Marš na Drino, Meander, Most Mehmed Paše Sokolovića, Most na Drini (roman), Narodni park Sutjeska, Perućac, Piva, Prva svetovna vojna, Rečni režim, Reka, Sava, Soteska, Srbija, Srbohrvaščina, Stalna besedna zveza, Stanislav Binički, Tara (planota), Tara (reka), Višegrad, Zahodno Rimsko cesarstvo, Zvornik.
Akumulacijsko jezero
Akumulacijsko jezero Mooserboden v Avstriji Akumulacijsko jezero je umetno jezero, v katerem se nabira voda.
Novo!!: Drina in Akumulacijsko jezero · Poglej več »
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Novo!!: Drina in Apnenec · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Drina in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Novo!!: Drina in Črna gora · Poglej več »
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Novo!!: Drina in Črno morje · Poglej več »
Bajina Bašta
Bajina Bašta (izvirno Бајина Башта) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Zlatiborskega upravnega okraja.
Novo!!: Drina in Bajina Bašta · Poglej več »
Bitka na Ceru
Bitka na Ceru je bila bitka v prvi svetovni vojni med vojskama Kraljevine Srbije in Avstro-Ogrske na območju planine Cer.
Novo!!: Drina in Bitka na Ceru · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Drina in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Novo!!: Drina in Bosna in Hercegovina · Poglej več »
Crna Bara, Bogatić
Crna Bara (izvirno Црна Бара) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Bogatić; slednja pa je del Mačvanskega upravnega okraja.
Novo!!: Drina in Crna Bara, Bogatić · Poglej več »
Dinarsko gorovje
Dinarsko gorovje je gorski sistem zahodnega Balkanskega polotoka.
Novo!!: Drina in Dinarsko gorovje · Poglej več »
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Novo!!: Drina in Donava · Poglej več »
Državna meja
Označena mejna črta na Starem Ljubelju Državna meja je črta, ki določa mejo teritorialnega območja jurisdikcije neke države.
Novo!!: Drina in Državna meja · Poglej več »
Elektroprivreda Srbije
Logotip Elektroprivreda Srbije (okrajšano EPS; polno pravno ime: Javno preduzeće Elektroprivreda Srbije Beograd) je državno elektroenergetsko podjetje s sedežem v Beogradu v Srbiji.
Novo!!: Drina in Elektroprivreda Srbije · Poglej več »
Goražde
Goražde (srbsko Горажде) je staro mesto in sedež istoimenske občine v Bosni in Hercegovini.
Novo!!: Drina in Goražde · Poglej več »
Hidroelektrarna
Hidroelektrarna Medvode Hídroelektrárna je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije.
Novo!!: Drina in Hidroelektrarna · Poglej več »
Ivo Andrić
Ivo Andrić (srbsko Иво Андрић), bosansko-srbski književnik in diplomat, * 9. oktober 1892, Dolac pored Travnika, Avstro-Ogrska (današnja BiH), † 13. marec 1975, Beograd.
Novo!!: Drina in Ivo Andrić · Poglej več »
Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.
Novo!!: Drina in Kraljevina Srbija (1882–1918) · Poglej več »
Loznica
Loznica (izvirno Лозница) je mesto v Srbiji, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Mačvanski upravni okraj.
Novo!!: Drina in Loznica · Poglej več »
Marš na Drino
Na Drino (bolj znana tudi kot Marš na Drino; srb. Марш на Дрину) je koračnica srbskega skladatelja Stanislava Biničkega.
Novo!!: Drina in Marš na Drino · Poglej več »
Meander
Meander je izrazit rečni zavoj v obliki zanke, ki nastane v delu reke z zelo majhnim strmcem, pri čemer ima rečni tok kačasto obliko.
Novo!!: Drina in Meander · Poglej več »
Most Mehmed Paše Sokolovića
Most Mehmed Paše Sokolovića, stari most preko Drine v Višegradu, spada med največje stvaritve osmanske arhitekture od 15. do 19. stoletja na ozemlju Bosne in Hercegovine.
Novo!!: Drina in Most Mehmed Paše Sokolovića · Poglej več »
Most na Drini (roman)
Most na Drini (v izvirniku Na Drini ćuprija) je zgodovinski roman jugoslovanskega pisatelja Iva Andrića, ki je prvič izšel leta 1945.
Novo!!: Drina in Most na Drini (roman) · Poglej več »
Narodni park Sutjeska
Narodni park Sutjeska je najstarejši narodni park v Bosni in Hercegovini.
Novo!!: Drina in Narodni park Sutjeska · Poglej več »
Perućac
Perućac (izvirno Перућац) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Bajina Bašta; slednja pa je del Zlatiborskega upravnega okraja.
Novo!!: Drina in Perućac · Poglej več »
Piva
Piva (cirilica: Пива) je reka v Črni gori in krajši od povirnih krakov Drine, ki jo tvori po sotočju z reko Taro na meji z Bosno in Hercegovino.
Novo!!: Drina in Piva · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Drina in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rečni režim
Rečni režim pomeni nihanje vodnega stanja reke med letom.
Novo!!: Drina in Rečni režim · Poglej več »
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Novo!!: Drina in Reka · Poglej več »
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Novo!!: Drina in Sava · Poglej več »
Soteska
Gorenjskem. Skoznjo teče Tržiška Bistrica. Soteska (tudi: globel, kanjon, tesen, tesnica, korita, vintgar, grapa) je globoka ozka dolina s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in običajno s tekočo vodo na dnu.
Novo!!: Drina in Soteska · Poglej več »
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Novo!!: Drina in Srbija · Poglej več »
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Novo!!: Drina in Srbohrvaščina · Poglej več »
Stalna besedna zveza
Stalna besedna zveza, frazeologem ali frazem je pomenska večbesedna enota, ki ima pomen različen od pomena posameznih besednih enot.
Novo!!: Drina in Stalna besedna zveza · Poglej več »
Stanislav Binički
Stanislav Binički, srbski dirigent, skladatelj in pedagog, * 27. julij 1872, Jasika pri Kruševcu, Srbija, † 15. februar 1942, Beograd, Srbija.
Novo!!: Drina in Stanislav Binički · Poglej več »
Tara (planota)
Tara Tara je gora in kraška planota v zahodni Srbiji.
Novo!!: Drina in Tara (planota) · Poglej več »
Tara (reka)
Tara (cirilica: Тара) je reka, ki teče skozi Črno goro in v spodnjem toku tvori državno mejo z Bosno in Hercegovino.
Novo!!: Drina in Tara (reka) · Poglej več »
Višegrad
Višegrad-panorama Višegrad (srbsko Вишеград) je mesto in občina v Bosni in Hercegovini.
Novo!!: Drina in Višegrad · Poglej več »
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Novo!!: Drina in Zahodno Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Zvornik
Zvornik je mesto in središče istoimenske občine v vzhodnem delu Bosne in Hercegovine ob Drini na vzhodnih obronkih Majevice ob meji s Srbijo.
Novo!!: Drina in Zvornik · Poglej več »
