Odpri v Google MapsKazalo
41 odnosi: Bajazid II., Bitka pri Mohaču, Bosna in Hercegovina, Drina, Druga svetovna vojna, Dubrovniška republika, Ejalet, Evangeličanska Cerkev, Frančiškani, Judovstvo, Karlovški mir, Katolištvo, Kaza, Kraljevina Jugoslavija, Ladjedelnica, Mehmed II. Osvajalec, Mošeja, Mohač, Muslimani, Nahija, Neodvisna država Hrvaška, Osmansko cesarstvo, Panonija (rimska provinca), Požega, Hrvaška, Republika Srbska, Saška, Samostan, Sandžak, Sarajevo, Sava, Seznam mest v Bosni in Hercegovini, Seznam suverenih držav, Smederevo, Srbija, Srebrenica, Srebro, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Vidin, Vinogradništvo, Vzhodna pravoslavna cerkev.
- Občine v Republiki srbski
Bajazid II.
Bajazid II., sultan Osmanskega cesarstva od leta 1481 do 1512, * 3. december 1447, Dimetoka, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1512, Büyükçekmece, Osmansko cesarstvo.
Poglej Zvornik in Bajazid II.
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Poglej Zvornik in Bitka pri Mohaču
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Zvornik in Bosna in Hercegovina
Drina
Drina je 346 km dolga reka in desni, največji pritok Save.
Poglej Zvornik in Drina
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Zvornik in Druga svetovna vojna
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Poglej Zvornik in Dubrovniška republika
Ejalet
Seutterjeva karta Osmanskega cesarstva leta 1730 Cedidova karta Srednjega vzhoda leta 1803 Mitchellova karta Osmanskega cesarstva leta 1849 Ejalet (osmansko turško ایالت) je bil največja upravna enota v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Zvornik in Ejalet
Evangeličanska Cerkev
Evangeličanska Cerkev je protestantska Cerkev, ki izhaja neposredno iz reformacijskega gibanja, ki ga je sprožil Martin Luther.
Poglej Zvornik in Evangeličanska Cerkev
Frančiškani
Manjši bratje iz observance, v slovenščini: frančiškani, kratica: OFM, je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.
Poglej Zvornik in Frančiškani
Judovstvo
Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.
Poglej Zvornik in Judovstvo
Karlovški mir
Karlovški mir je mirovni sporazum, podpisan 26. januarja 1699 v Sremskih Karlovcih v sedanji Srbiji.
Poglej Zvornik in Karlovški mir
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Zvornik in Katolištvo
Kaza
''Kaze'' poznega Osmanskega cesarstva Kaza (arabsko قضاء, qaḍāʾ, izg., osmansko turško kazâSelçuk Akşin Somel. Kazâ. The A to Z of the Ottoman Empire. Volume 152 of A to Z Guides. Rowman & Littlefield, 2010. str. 151. ISBN 9780810875791.) je bila upravna enota Osmanskega cesarstva in njegovih nasledstvenih držav.
Poglej Zvornik in Kaza
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Zvornik in Kraljevina Jugoslavija
Ladjedelnica
Ladjedelnica Uljanik v Pulju Ladjedelnica je gospodarski obrat, ki je namenjen gradnji in popravilu vodnih plovil, primarno ladij.
Poglej Zvornik in Ladjedelnica
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Zvornik in Mehmed II. Osvajalec
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Poglej Zvornik in Mošeja
Mohač
Mohács (poslovenjeno tudi Mohač) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Mohácsi Županije Baranja.
Poglej Zvornik in Mohač
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Poglej Zvornik in Muslimani
Nahija
Nahija (arabsko ناحية, nahiat, turško nahiye) je bila upravna enota Osmanskega cesarstva, manjša od kaze.
Poglej Zvornik in Nahija
Neodvisna država Hrvaška
Neodvisna država Hrvaška (hrvaško Nezavisna Država Hrvatska; kratica NDH) je nekdanja marionetna država (kraljevina), ki je nastala na območju današnje Hrvaške in Bosne in Hercegovine po razpadu Kraljevine Jugoslavije.
Poglej Zvornik in Neodvisna država Hrvaška
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Zvornik in Osmansko cesarstvo
Panonija (rimska provinca)
Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.
Poglej Zvornik in Panonija (rimska provinca)
Požega, Hrvaška
Požega (od 1929 do 1991 uradno Slavonska Požega zaradi razlikovanja s srbsko Požego) je mesto (Grad Požega) z 22.364 prebivalci (2021; 1991 in 2001 še 28.000), ožje mestno območje pa le še okoli 17.000 (1991 do 2001 še 21.000) v Požeški kotlini na desnem bregu reke Orljave.
Poglej Zvornik in Požega, Hrvaška
Republika Srbska
Republika Srbska, neuradno Srbska, je ena od dveh entitet v Bosni in Hercegovini, poleg Federacije Bosne in Hercegovine.
Poglej Zvornik in Republika Srbska
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Zvornik in Saška
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Zvornik in Samostan
Sandžak
Sandžak (turško: sancak, arabsko: liwas) je bila prvotno najmanjša upravna enota Otomanskega cesarstva, kasneje del province – vilajeta.
Poglej Zvornik in Sandžak
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej Zvornik in Sarajevo
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Zvornik in Sava
Seznam mest v Bosni in Hercegovini
V Bosni in Hercegovini ima uradni status mesta 32 občin (stanje 2022): V Federaciji Bosne in Hercegovine občina lahko dobi status mesta.
Poglej Zvornik in Seznam mest v Bosni in Hercegovini
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Poglej Zvornik in Seznam suverenih držav
Smederevo
Smederevo (srbsko Смедерево, Smederevo, Sfenterom, Semendria, Semendria, Szendrő, Semendire) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Podonavskega upravnega okraja.
Poglej Zvornik in Smederevo
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Zvornik in Srbija
Srebrenica
Srebrenica je mesto in središče istoimenske občine v Bosni in Hercegovini.
Poglej Zvornik in Srebrenica
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Zvornik in Srebro
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Zvornik in Srednjeevropski čas
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Poglej Zvornik in Srednjeevropski poletni čas
Vidin
Vidin je glavno mesto okraja Vidin v severozahodni Bolgariji, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo, nasproti romunskega mesta Calafat.
Poglej Zvornik in Vidin
Vinogradništvo
Škalcah pri Slovenskih Konjicah Jeruzalemske gorice Vinogradništvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte in pridelovanjem grozdja.
Poglej Zvornik in Vinogradništvo
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Zvornik in Vzhodna pravoslavna cerkev