Kazalo
28 odnosi: Štefan Küzmič, Bratislava, Danica, Dubrovniška republika, Dunaj, Hrvaščina, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Hrvati, Ilirizem, Italija, Književnik, Matevž Langus, Nouvi Zákon, Politik, Sabor, Varaždin, Veliki župan, Zagreb, Zgodovinar, 1. avgust, 1816, 1833, 1843, 1847, 1861, 1889, 2. maj, 29. maj.
- Pokopani na pokopališču Mirogoj
Štefan Küzmič
''Nouvi zákon'' (1771) Štefan Küzmič (tudi Števan Küzmič, madžarsko: Küzmics István), slovenski pastor, učitelj, pisatelj in prevajalec, * okrog 1723, Strukovci, † 22. december 1779, Šurd, Ogrska, kjer je tudi pokopan.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in Štefan Küzmič
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in Bratislava
Danica
Danica je žensko osebno ime.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in Danica
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in Dubrovniška republika
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in Dunaj
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in Hrvaščina
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (hrvaško Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - HAZU) je hrvaška nacionalna akademija znanosti in umetnosti.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in Hrvati
Ilirizem
Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in Ilirizem
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in Italija
Književnik
Knjižévnik je umetnik, ki deluje na področju književnosti.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in Književnik
Matevž Langus
Matevž Langus ali Matej Langus, slovenski slikar in freskant, * 9. september 1792, Kamna Gorica pri Kropi, † 20. oktober 1855, Ljubljana.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in Matevž Langus
Nouvi Zákon
Originalna izdaja Nouvega Zákona v razstavi knjižnice, Murska Sobota, 2009. Nouvi Zákon (Novi Testament, Novi Zakon), je prevod Nove zaveze v prekmurščino.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in Nouvi Zákon
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in Politik
Sabor
Hrvaški Sabor (hrvaško: Hrvatski Sabor) je hrvaški parlament.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in Sabor
Varaždin
Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in Varaždin
Veliki župan
Hilandarska listina Veliki župan (srbsko велики жупан, veliki župan, grško, zoupanos megas, slovensko veliki knez) je bil naziv srbskih vladarjev v 11.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in Veliki župan
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in Zagreb
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in Zgodovinar
1. avgust
1.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in 1. avgust
1816
1816 (MDCCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in 1816
1833
1833 (MDCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in 1833
1843
1843 (MDCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in 1843
1847
1847 (MDCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in 1847
1861
1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in 1861
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in 1889
2. maj
2.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in 2. maj
29. maj
29.
Poglej Ivan Kukuljević Sakcinski in 29. maj
Glej tudi
Pokopani na pokopališču Mirogoj
Prav tako znan kot Ivan Kukuljevič, Ivan Kukuljevič - Sakcinski, Ivan Kukuljevič-Sakcinski, Sakcinski.