Hitreje kot brskalnik!
85 odnosi: Anatolija, Antarktika, Arabci, Armenci, Armenija, Aron Bolgarski, Avtonomna republika Krim, Štefan I. Ogrski, Balkan, Bazilij II., Beograd, Bitka na Belasici, Bitka pri Trajanovih vratih, Bizantinsko cesarstvo, Bolgarščina, Boris I. Bolgarski, Boris II. Bolgarski, Bosna, Dalmacija, David Bolgarski, De iure - de facto, Donava, Drač, Dubrovnik, Egejsko morje, Epir, Gavril Radomir, Géza Ogrski, Gojslav, Grčija, Grof, Guverner, Hrvaška, Ivan Asen I., Ivan I. Cimisk, Ivan Skilica, Jadransko morje, Karpati, Kijevska Rusija, Konstantinopel, Kotor, Krščanstvo, Krešimir III., Krum, Larisa, Mojzes Bolgarski, Odrin, Ohrid, Oton I. Veliki, Peloponez, ..., Peter I. Bolgarski, Peter IV. Bolgarski, Pliska, Plovdiv, Preslav, Prespansko jezero, Prvo bolgarsko cesarstvo, Raška, Roman I. Bolgarski, Severna Makedonija, Simeon I. Bolgarski, Skopje, Sofija, Solun, Split, Strateg, Sveto rimsko cesarstvo, Svjatoslav I. Kijevski, Termopile, Tesalija, Tetrarhija, Tisa, Trakija, Transilvanija, Trogir, Ulcinj, Velika Morava, Veliko Trnovo, Vidin, Vlahi, Zadar, Zvezna republika Jugoslavija, 1014, 6. oktober, 997. Razširi indeks (35 več) »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Anatolija · Poglej več »
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Antarktika · Poglej več »
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Arabci · Poglej več »
Armenci
Armenci so narod oz.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Armenci · Poglej več »
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Armenija · Poglej več »
Aron Bolgarski
Aron (bolgarsko Арон) je bil bolgarski plemič, tretji sin komita Nikolaja in brat carja Samuela Bolgarskega, * ni znano, † 14. junij 987, Razmetanica, Dupniško.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Aron Bolgarski · Poglej več »
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Novo!!: Samuel Bolgarski in Avtonomna republika Krim · Poglej več »
Štefan I. Ogrski
Štefan I. ((Szent) István I..; Sanctus Stephanus) oziroma Sveti Štefan I., z rojstnim imenom Vajk, veliki knez Madžarov (997- 1000) in ogrski kralj (1000-1038), pripadnik dinastije Árpádovcev in krščanski svetnik, * okoli 975, † 1038.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Štefan I. Ogrski · Poglej več »
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Balkan · Poglej več »
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Bazilij II. · Poglej več »
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Novo!!: Samuel Bolgarski in Beograd · Poglej več »
Bitka na Belasici
Bitka na Belasici (Belasiška bitka,, Máchi̱ tou Kleidíou) je bila bitka med vojskama bolgarskega carja Samuila in bizantinskega cesarja Bazilija II. 29. julija 1014.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Bitka na Belasici · Poglej več »
Bitka pri Trajanovih vratih
Bitka pri Trajanovih vratih (bolgarsko Битката при Траянови Врата, Bitka pri Trajanova vrata, grško Μάχη στις Πύλες τουΤραϊανού, Máchi̱ stis Pýles tou Traïanoú) je bila bitka med bizantinsko in bolgarsko vojsko 17. avgusta 986.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Bitka pri Trajanovih vratih · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bolgarščina
Brez opisa.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Bolgarščina · Poglej več »
Boris I. Bolgarski
Boris I. ali Boris Mihael (bolgarsko Борис I/Борис-Михаил, Boris I/Boris-Mihail) je bil kan in knez Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 852 do 889, * ni znano, † 2. maj 907.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Boris I. Bolgarski · Poglej več »
Boris II. Bolgarski
Boris II. (bolgarsko Борис II) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 969 do 977 (od leta 971 v bizantinskem ujetništvu), * okoli 931, † 977.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Boris II. Bolgarski · Poglej več »
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Bosna · Poglej več »
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Dalmacija · Poglej več »
David Bolgarski
David (bolgarsko Давид) je bil bolgarski plemič, najstarejši sin komita (grofa) Nikolaja in brat carja Samuela, * ni znano, † 976.
Novo!!: Samuel Bolgarski in David Bolgarski · Poglej več »
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Novo!!: Samuel Bolgarski in De iure - de facto · Poglej več »
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Donava · Poglej več »
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Drač · Poglej več »
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Dubrovnik · Poglej več »
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Egejsko morje · Poglej več »
Epir
Zemljevid antičnega Epirja Epir (grško: Ήπειρος, Ípiros, kar pomeni »celina«) je pokrajina ob obali Jonskega morja v severozahodni Grčiji in južni Albaniji.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Epir · Poglej več »
Gavril Radomir
Gavril Radomir (bolgarsko Гаврил Радомир, grško Γαβριὴλ Ρωμανός) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od oktobra 1014 do avgusta (ali septembra) 1015, * ni znano, † 1015.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Gavril Radomir · Poglej več »
Géza Ogrski
Géza, veliki knez Madžarov (972- 997), * ca.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Géza Ogrski · Poglej več »
Gojslav
Gojslav ali Gojislav, hrvaški vladar iz rodu Trpimirovićev, skupaj z bratom Krešimirjem III. vladal od leta 1000 do okrog 1020, * ?, † ?.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Gojslav · Poglej več »
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Grčija · Poglej več »
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Grof · Poglej več »
Guverner
Guverner je vladni izvršilni uradnik nesuverene oblike vlade, ki je nižji ranga kot vodja države.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Guverner · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Hrvaška · Poglej več »
Ivan Asen I.
Ivan Asen I. (bolgarsko Иван Асен I, Ivan Asén I) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1189 do 1196, * ni znano, † 1196, Veliko Trnovo.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Ivan Asen I. · Poglej več »
Ivan I. Cimisk
Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Ivan I. Cimisk · Poglej več »
Ivan Skilica
Varjaška garda, ilustracija iz ''Madridskega Skilica'' Grški ogenj Ivan Skilica (grško, tudi, Iōannēs Skylicēs/Skyllicēs/Skylicēs, polatinjeno Ioannes Scylitzes) je bil grški zgodovinar, ki je ustvarjal v poznem 11.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Ivan Skilica · Poglej več »
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Jadransko morje · Poglej več »
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Karpati · Poglej več »
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Kijevska Rusija · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Samuel Bolgarski in Konstantinopel · Poglej več »
Kotor
Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Kotor · Poglej več »
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Krščanstvo · Poglej več »
Krešimir III.
Krešimir III, hrvaški kralj iz rodu Trpimirovićev, skupaj z bratom Gojslavom vladal od leta 1000 do okrog 1020, nato pa sam do okrog leta 1030.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Krešimir III. · Poglej več »
Krum
Bolgarija pod kanom Krumom; ozemlja, ki jih je sam osvojil, so obarvana rumeno Krum Grozni (bolgarsko: Крум, Krum), bolgarski vladar z začetkom vladanja med letoma 796 in 803 do leta 814, * ni znano, † 13. april 814.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Krum · Poglej več »
Larisa
Larisa je glavno mesto grške regije (nekdanje periferije) Tesalije in glavno mesto regionalne enote.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Larisa · Poglej več »
Mojzes Bolgarski
Mojzes (bolgarsko Мойсей) je bil bolgarski plemič, drugi sin komita Nikolaja in brat bolgarskega carja Samuela.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Mojzes Bolgarski · Poglej več »
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Novo!!: Samuel Bolgarski in Odrin · Poglej več »
Ohrid
Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Ohrid · Poglej več »
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Oton I. Veliki · Poglej več »
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Peloponez · Poglej več »
Peter I. Bolgarski
Peter I. (bolgarsko Петър I) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od 27.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Peter I. Bolgarski · Poglej več »
Peter IV. Bolgarski
Peter IV. (bolgarsko Теодор-Петър, Teodor-Petăr, Петър IV, Petăr IV ali (običajno, vendar nenatančno) Петър II, Petăr II) je bil bolgarski cesar (car) ki je vladal od leta 1185 do 1197.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Peter IV. Bolgarski · Poglej več »
Pliska
Pliska je prva prestolnica Prvega bolgarskega cesarstva in manjše mesto, zgrajeno na območju nekdanje vasi Aboba.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Pliska · Poglej več »
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Plovdiv · Poglej več »
Preslav
Preslav (v virih Prezlaus, Pretzlai), okrog leta 1043, je bil odvetnik Heme Selško-breške in morda njen sorodnik.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Preslav · Poglej več »
Prespansko jezero
Satelitski posnetek območja. Prespansko (desno) in Ohridsko jezero (levo). Prespansko jezero leži v jugovzhodnem delu Evrope, na tromeji med Severno Makedonijo, Grčijo in Albanijo.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Prespansko jezero · Poglej več »
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Prvo bolgarsko cesarstvo · Poglej več »
Raška
Velika kneževina Srbija (srbsko Великожупанска Србија, Velikožupanska Srbija) ali Raška (srbsko Рашка, Raška), latinsko Rascia) je bila srednjeveška srbska država, ki je obsegala sedanjo Srbijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino in južno Dalmacijo. Središče kneževine je bila pokrajina Raška, po kateri je dobila ime. Nastala je okoli leta 1091 kot vazalna kneževina Duklje, srbske države, ki je sama nastala iz zgodnjesrednjeveške Srbske kneževine s središčem v Raški do leta 960. O njej je v primarnih virih po bolgarsko-bizantinskih vojnah zelo malo podatkov. Ustanovitelj kneževine Vukan je prevzel naziv veliki knez, ko je njegov stric in vladar Duklje Konstantin Bodin po desetletjih upora končal v bizantinski ječi. Medtem ko je bila Duklja prizadeta zaradi državljanskih vojn, je Raška nadaljevala boj proti Bizantincem. Raška dinastija Vukanović je uspela dobiti pod svojo oblast večino nekdanje srbske države in se razširiti na jug in vzhod. Knezi so preko diplomatskih zvez z Ogrsko uspeli obdržati svojo neodvisnost preko sredine 12. stoletja. V dinastični državljanski vojni leta 1166 je zmagal Štefan Nemanja. Njegov sin Štefan je bil leta 1217 kronan za prvega srbskega kralja, medtem ko je srednji sin Rastko (Sveti Sava) leta 1219 postal prvi nadškof Srbije.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Raška · Poglej več »
Roman I. Bolgarski
Roman (bolgarsko Роман) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 977 do 997, od leta 991 v bizantinskem ujetništvu, * okoli 929, † 997, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Roman I. Bolgarski · Poglej več »
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Severna Makedonija · Poglej več »
Simeon I. Bolgarski
Simeon I. Bolgarski ali Simeon I. Veliki (bolgarsko Симеон I Велики, Simeon I Veliki) je bil knez in zatem car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 893 do 927,Lalkov.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Simeon I. Bolgarski · Poglej več »
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Skopje · Poglej več »
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Sofija · Poglej več »
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Solun · Poglej več »
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Split · Poglej več »
Strateg
Bista neznanega grškega stratega s korintskim šlemom; rimska kopija grškega kipa iz leta okrog 400 pr. n. št. Insignije stratigósa sodobne grške armade. Strateg (grško: στρατηγός, strategos), v antični Grčiji in Bizantinskem cesarstvu vojskovodja ali general, lahko tudi vojaški guverner.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Strateg · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Svjatoslav I. Kijevski
Svjatoslav I. Kijevski ali Svjatoslav Igorevič (rusko Святослав Игоревич, Svjatoslav Igorevič), kijevski veliki knez, * okoli 942, † marec 972.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Svjatoslav I. Kijevski · Poglej več »
Termopile
Pogled na termopilski prehod z območja Fokijevega zidu. V antiki je bila obala mnogo bliže gore. Termopile (v antični in Katharevousa grščini, demotsko Θερμοπύλες v pomenu Vroča vrata) je območje v Grčiji, za katero je značilen ozek obalni prehod.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Termopile · Poglej več »
Tesalija
Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Tesalija · Poglej več »
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Tetrarhija · Poglej več »
Tisa
Tisa je ena glavnih rek srednje Evrope in Panonske nižine.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Tisa · Poglej več »
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Trakija · Poglej več »
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Transilvanija · Poglej več »
Trogir
Trogir (dalmatinsko: Tragur; italijansko: Traù) je dalmatinsko mesto z 10.107 prebivalci (2021) in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (hrv. Grad Trogir z 12393 prebivalci, 2021), ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Trogir · Poglej več »
Ulcinj
Ulcinj (izvirno Улцињ) je naselje v Črni gori, ki upravno spada pod občino Ulcinj.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Ulcinj · Poglej več »
Velika Morava
Velika Morava ali le Morava (srbska cirilica: Велика Морава) je reka v osrednji Srbiji.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Velika Morava · Poglej več »
Veliko Trnovo
Veliko Trnovo je mesto ob reki Jantri v severni osrednji Bolgariji in upravno središče okraja Veliko Trnovo.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Veliko Trnovo · Poglej več »
Vidin
Vidin je glavno mesto okraja Vidin v severozahodni Bolgariji, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo, nasproti romunskega mesta Calafat.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Vidin · Poglej več »
Vlahi
Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Vlahi · Poglej več »
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Zadar · Poglej več »
Zvezna republika Jugoslavija
Zvezna republika Jugoslavija - ZRJ je propadla evropska država, ki je obstajala med letoma 1992 in 2003.
Novo!!: Samuel Bolgarski in Zvezna republika Jugoslavija · Poglej več »
1014
1014 (MXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Samuel Bolgarski in 1014 · Poglej več »
6. oktober
6.
Novo!!: Samuel Bolgarski in 6. oktober · Poglej več »
997
997 (CMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Samuel Bolgarski in 997 · Poglej več »
