Kazalo
18 odnosi: Štefan Držislav, Bazilij II., Beneški dož, Benetke, Bizantinsko cesarstvo, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Dalmacija, Gojslav, Hrvaška, Krešimir III., Samuel Bolgarski, Severna Makedonija, Svetoslav Suronja, Trpimirovići, Zadar, 1000, 1020.
- Rojeni v 10. stoletju
- Trpimirovići
- Umrli leta 1020
Štefan Držislav
Štefan Držislav, hrvaški vladar iz rodu Trpimirovićev, vladal od okrog 969 do okrog 996, *?, † okrog 996.
Poglej Gojslav in Štefan Držislav
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Gojslav in Bazilij II.
Beneški dož
Leonarda Loredana Dož je naziv beneških vladarjev.
Poglej Gojslav in Beneški dož
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Gojslav in Benetke
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Gojslav in Bizantinsko cesarstvo
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Gojslav in Bolgarija
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Gojslav in Bosna in Hercegovina
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Gojslav in Dalmacija
Gojslav
Gojslav ali Gojislav, hrvaški vladar iz rodu Trpimirovićev, skupaj z bratom Krešimirjem III. vladal od leta 1000 do okrog 1020, * ?, † ?.
Poglej Gojslav in Gojslav
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Gojslav in Hrvaška
Krešimir III.
Krešimir III, hrvaški kralj iz rodu Trpimirovićev, skupaj z bratom Gojslavom vladal od leta 1000 do okrog 1020, nato pa sam do okrog leta 1030.
Poglej Gojslav in Krešimir III.
Samuel Bolgarski
Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.
Poglej Gojslav in Samuel Bolgarski
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Gojslav in Severna Makedonija
Svetoslav Suronja
Svetoslav Suronja, hrvaški vladar iz rodu Trpimirovićev, vladal od okrog 996 do okrog 1000, *?, † ?.
Poglej Gojslav in Svetoslav Suronja
Trpimirovići
Trpimirovići so bili vladarska dinastija na Hrvaškem, ki je vladala med 9. in 11. stoletjem.
Poglej Gojslav in Trpimirovići
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Gojslav in Zadar
1000
Leto 1000 (M) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo v ponedeljek.
Poglej Gojslav in 1000
1020
1020 (MXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Gojslav in 1020
Glej tudi
Rojeni v 10. stoletju
Trpimirovići
Umrli leta 1020
Prav tako znan kot Gojislav.