Hitreje kot brskalnik!
9 odnosi: Hostivit, Křesomysl, Mnata, Neklan, Přemyslidi, Spytihněv I., Vnislav, Vojen, Vojvodina Češka.
Hostivit
Hostivit je bil zadnji od sedmih čeških mitskih knezov med (prav tako mitskim) ustanoviteljem dinastije Přemyslidov Přemyslom Oračem in prvim zgodovinskim knezom Bořivojem I. Imena knezov so bila najprej zapisana v Kozmovi Češki kroniki in nato prenesena v zgodovinske knjige 19.
Novo!!: Bořivoj I. in Hostivit · Poglej več »
Křesomysl
Křesomysl je bil peti od sedmih čeških mitskih knezov med (prav tako mitskim) ustanoviteljem dinastije Přemyslidov Přemyslom Oračem in prvim zgodovinskim knezom Bořivojem I. Imena knezov so bila prvič zapisana v Kozmovi ''Kroniki Čehov'' in nato prenesena v večino zgodovinskih knjig 19.
Novo!!: Bořivoj I. in Křesomysl · Poglej več »
Mnata
Mnata (češko Mnata) je bil drugi od sedmih čeških mitskih knezov med (prav tako mitskim) Přemyslom Oračem, ustanoviteljem dinastije Přemyslidov, in prvim zgodovinskim knezom Bořivojem I. Imena knezov so bila prvič zapisana v ''Kozmovi kroniki'' in nato prenesena v večino zgodovinskih knjig 19.
Novo!!: Bořivoj I. in Mnata · Poglej več »
Neklan
Neklan je bil šesti od sedmih čeških mitskih knezov med (prav tako mitskim) ustanoviteljem dinastije Přemyslidov Přemyslom Oračem in prvim zgodovinskim knezom Bořivojem I. Imena knezov so bila prvič zapisana v Kozmovi Češki kroniki in nato prenesena v zgodovinske knjige 19.
Novo!!: Bořivoj I. in Neklan · Poglej več »
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Novo!!: Bořivoj I. in Přemyslidi · Poglej več »
Spytihněv I.
Spytihněv I. iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 894 ali 895 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 875, † 915.
Novo!!: Bořivoj I. in Spytihněv I. · Poglej več »
Vnislav
Vnislav (češko Vnislav) je bil četrti od sedmih čeških mitskih knezov med (prav tako mitskim) ustanoviteljem dinastije Přemyslidov Přemyslom Oračem in prvim zgodovinskim knezom Bořivojem I. Imena knezov so bila prvič zapisana v Kozmovi ''Kroniki Čehov'' in nato prenesena v večino zgodovinskih knjig 19.
Novo!!: Bořivoj I. in Vnislav · Poglej več »
Vojen
Vojen (češko Vojen) je bil tretji od sedmih čeških mitskih knezov med (prav tako mitskim) ustanoviteljem dinastije Přemyslidov Přemyslom Oračem in prvim zgodovinskim knezom Bořivojem I. Imena knezov so bila prvič zapisana v Kozmovi ''Kroniki Čehov'' in nato prenesena v večino zgodovinskih knjig 19.
Novo!!: Bořivoj I. in Vojen · Poglej več »
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I. leta 895 prisegel zvestobo vzhodnofrankovskemu kralju Arnulfu, odcepila od razpadajoče Velikomoravske. Češki knezi iz dinastije Přemyslydov so na začetku vladali s praškega gradu in Levega Hradca in pod svoj oblast dobili nadaljnje posesti. Pokristjanjevanje, ki sta ga sprožila sveti Ciril in Metod, so nadaljevali frankovski škofje iz Regensburga in Passaua. Leta 973 je bila s skupnimi močmi vojvode Boleslava II. in cesarja Otona I. ustanovljena praška škofija. Češki knez Venčeslav I., ki ga je leta 935 ubil njegov mlajši brat Boleslav, je postal svetnik in zavetnik dežele. V času, ko je češke dežele zasedel poljski kralj Boleslav I. in so dinastijo Přemyslidov pretresali notranji spori, je vojvoda Vladivoj leta 1002 prejel Bohemijo kot fevd iz rok vzhodnofrankovskega kralja Henrika II. Vojvodina je postala cesarska država Svetega rimskega cesarstva. Knez Otokar I. je leta 1198 dosegel, da je nemški kralj Filip Švabski Vojvodino Češko povišal v dedno Kraljevino Češko. Přemyslydi so ostali na oblasti ves srednji vek, vse do izumrtja moške linije s smrtjo kralja Venčeslava III. leta 1306.
Novo!!: Bořivoj I. in Vojvodina Češka · Poglej več »
