Podobnosti med Přemyslidi in Vratislav II.
Přemyslidi in Vratislav II. še 15 stvari v skupni (v Unijapedija): Břetislav I., Břetislav II., Bořivoj II., Brno, Henrik IV. Nemški, Konrad I. Češki, Ogrska, Olomuc, Praga, Soběslav I. Češki, Spytihněv II., Sveto rimsko cesarstvo, Vladislav I. Češki, Vladislav II. Češki, Vojvodina Češka.
Břetislav I.
Břetislav I. (češko Břetislav I.) iz dinastije Přemyslidov, znan kot "češki Ahil", je bil od leta 1034 do svoje smrti vojvoda Češke, * 1002/1005, † 10. januar 1055.
Břetislav I. in Přemyslidi · Břetislav I. in Vratislav II. ·
Břetislav II.
Břetislav II. iz dinastije Přemyslidov je bil od 14.
Břetislav II. in Přemyslidi · Břetislav II. in Vratislav II. ·
Bořivoj II.
Bořivoj II. iz dinastije Přemyslidov je bil od 25.
Bořivoj II. in Přemyslidi · Bořivoj II. in Vratislav II. ·
Brno
Brno (nemško Brünn) je drugo največje mesto Češke republike in največje (nekdanje glavno mesto, od sredine 17. stoletja naprej) zgodovinske dežele Moravske.
Brno in Přemyslidi · Brno in Vratislav II. ·
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Henrik IV. Nemški in Přemyslidi · Henrik IV. Nemški in Vratislav II. ·
Konrad I. Češki
Konrad I. Brnjenski (češko Konrád I. Brněnský) iz dinastije Přemyslidov je bil leta 1092 osem mesecev vojvoda Češke, * okoli 1035, † 6. september 1092.
Konrad I. Češki in Přemyslidi · Konrad I. Češki in Vratislav II. ·
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Ogrska in Přemyslidi · Ogrska in Vratislav II. ·
Olomuc
Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).
Olomuc in Přemyslidi · Olomuc in Vratislav II. ·
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Praga in Přemyslidi · Praga in Vratislav II. ·
Soběslav I. Češki
Soběslav I. (latinsko Sobeslaus) je bil od leta 1125 do svoje smrti knez Češke, * 1090, Praga, † 14. februar 1140, Hostin Hradec.
Přemyslidi in Soběslav I. Češki · Soběslav I. Češki in Vratislav II. ·
Spytihněv II.
Spytihněv II. (češko Spytihněv II., latinsko Spitigneus) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 1055 do svoje smrti vojvoda Češke, * 1031, Olomuc, † 28. januar 1061, Hradec nad Moravico.
Přemyslidi in Spytihněv II. · Spytihněv II. in Vratislav II. ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Přemyslidi in Sveto rimsko cesarstvo · Sveto rimsko cesarstvo in Vratislav II. ·
Vladislav I. Češki
Vladislav I. (češko Vladislav I.) je bil v letih 1109 do 1117 in od 1120 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 1065, † 12. april 1125.
Přemyslidi in Vladislav I. Češki · Vladislav I. Češki in Vratislav II. ·
Vladislav II. Češki
Vladislav II. (češko Vladislav II.) je bil od leta 1140 vojvoda in nato od leta 1158 do svojega odstopa leta 1173 kralj Češke, * ok.
Přemyslidi in Vladislav II. Češki · Vladislav II. Češki in Vratislav II. ·
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I. leta 895 prisegel zvestobo vzhodnofrankovskemu kralju Arnulfu, odcepila od razpadajoče Velikomoravske. Češki knezi iz dinastije Přemyslydov so na začetku vladali s praškega gradu in Levega Hradca in pod svoj oblast dobili nadaljnje posesti. Pokristjanjevanje, ki sta ga sprožila sveti Ciril in Metod, so nadaljevali frankovski škofje iz Regensburga in Passaua. Leta 973 je bila s skupnimi močmi vojvode Boleslava II. in cesarja Otona I. ustanovljena praška škofija. Češki knez Venčeslav I., ki ga je leta 935 ubil njegov mlajši brat Boleslav, je postal svetnik in zavetnik dežele. V času, ko je češke dežele zasedel poljski kralj Boleslav I. in so dinastijo Přemyslidov pretresali notranji spori, je vojvoda Vladivoj leta 1002 prejel Bohemijo kot fevd iz rok vzhodnofrankovskega kralja Henrika II. Vojvodina je postala cesarska država Svetega rimskega cesarstva. Knez Otokar I. je leta 1198 dosegel, da je nemški kralj Filip Švabski Vojvodino Češko povišal v dedno Kraljevino Češko. Přemyslydi so ostali na oblasti ves srednji vek, vse do izumrtja moške linije s smrtjo kralja Venčeslava III. leta 1306.
Přemyslidi in Vojvodina Češka · Vojvodina Češka in Vratislav II. ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Přemyslidi in Vratislav II. imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Přemyslidi in Vratislav II.
Primerjava med Přemyslidi in Vratislav II.
Přemyslidi 118 odnose, medtem ko je Vratislav II. 34. Saj imajo skupno 15, indeks Jaccard je 9.87% = 15 / (118 + 34).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Přemyslidi in Vratislav II.. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: