Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Rodbina Nassau-Dillenburg

Index Rodbina Nassau-Dillenburg

''Grb rodbine Nassau-Dillenburg.'' ''Ozemlje rodbine Nassau okrog leta 1645. Na severu sta grofiji Siegen in Dillenburg.'' Rodbina Nassau-Dillenburg je grofovska rodbina, podveja nemške rodbine Nassau.

Kazalo

  1. 28 odnosi: Breda, Nizozemska, Dunajski kongres, Filip Dobri, Gelderland, Grof, Haag, Kalvinizem, Karel Drzni, Lahn, Luksemburg, Luteranstvo, Mainz, Napoleonske vojne, Nemčija, Nizozemska, Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609), Orange, Vaucluse, Ren, Republika Nizozemska, Rodbina Orange-Nassau, Staufovci, Sveto rimsko cesarstvo, Trier, Utrechtska zveza (1579), Utrechtski mir, Viljem I. Oranski, Viljem III. Oranski, Wiesbaden.

Breda, Nizozemska

Pristanišče v Bredi Breda je mesto in nekdanje baronstvo v nizozemski provinci Severni Brabant ob sotočju rek Mark in Aa.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Breda, Nizozemska

Dunajski kongres

Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Dunajski kongres

Filip Dobri

Filip Dobri (znan tudi kot Filip III. Burgundski), vojvoda Burgundije, * 31. julij 1396, Dijon, Burgundija, † 15. junij 1467, Brugge, Flandrija.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Filip Dobri

Gelderland

Gelderland, znana tudi kot Guelders v angleščini, je pokrajina na Nizozemskem, ki zaseda osrednji vzhod države.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Gelderland

Grof

Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Grof

Haag

247x247_pik Haag (nizozemsko ´s-Gravenhage ali Den Haag) je mesto na Nizozemskem, ki leži na obali Severnega morja, glavno mesto nizozemske province Južna Holandija.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Haag

Kalvinizem

Reformacija je zajela tudi Švico.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Kalvinizem

Karel Drzni

Karel Burgundski Drzni, vojvoda Burgundije, * 10. november 1433, Dijon, † 5. januar 1477, pri Nancyju.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Karel Drzni

Lahn

Reka Lahn je 245,6 kilometrov dolg desni (ali vzhodni) pritok reke Ren v Nemčiji.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Lahn

Luksemburg

Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Luksemburg

Luteranstvo

Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Luteranstvo

Mainz

Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Mainz

Napoleonske vojne

Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Napoleonske vojne

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Nemčija

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Nizozemska

Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609)

Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609) je bojevanje nizozemskih provinc za osvoboditev izpod španske nadoblasti v letih 1568-1609.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609)

Orange, Vaucluse

Orange (provansalsko Aurenjo) je mesto in občina v departmaju Vaucluse regije Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Orange, Vaucluse

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Ren

Republika Nizozemska

Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Republika Nizozemska

Rodbina Orange-Nassau

''Grb, ki ga je uporabljal Viljem I. Oranski''. V grb rodbine Nassau je vstavljen grb knezov Chalon-Arlay; simbol prvotnih grofov Oranskih je bil lovski rog. Rodbina Orange-Nassau je vladajoča kraljeva rodbina na Nizozemskem, ki izhaja iz podveje Nassau-Dillenburg otonske veje rodbine Nassau.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Rodbina Orange-Nassau

Staufovci

Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Staufovci

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Sveto rimsko cesarstvo

Trier

Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Trier

Utrechtska zveza (1579)

''Utrechtska zveza (oranžno) in arraška zveza (modro) iz leta 1579''. Prve podpisnice utrechtske unije so obarvane z močnejšo oranžno, kasnejše podpisnice (Frizija, del Gelderlanda in posamezna mesta) z bolj bledo oranžno barvo. Utrechtska zveza (1579) je zveza severno-nizozemskih provinc, ustanovljena 23.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Utrechtska zveza (1579)

Utrechtski mir

Utrechtski mir zaobsega vrsto mirovnih sporazumov, sklenjenih v času od aprila 1713 do septembra 1714 v Utrechtu ter Rastattu in Badnu med Francijo, Veliko Britanijo, Španijo, Svetim rimskim cesarstvom in drugimi evropskimi silami; sporazumi so zaključili vojno za nasledstvo v Španiji (1701-14).

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Utrechtski mir

Viljem I. Oranski

Viljem I. Oranski, imenovan Molčeči (nizozemsko: Willem van Oranje, Willem de Zwijger), grof Nassavsko-Dillenburški, knez Oranski, * 24. april 1533, Dillenburg, † 10. julij 1584, Delft.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Viljem I. Oranski

Viljem III. Oranski

Viljem III. (Viljem Henrik;; 4. november 16508. marec 1702),, splošno znan tudi kot Viljem Oranski, je bil suvereni princ Oranski od rojstva, Stadtholder Holandije, Zeelandije, Utrechta, Gueldersa in Overijssel v Republiki Nizozemski od leta 1670 in kralj Anglije, Irske in Škotske od leta 1689 do svoje smrti leta 1702.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Viljem III. Oranski

Wiesbaden

Središče mesta iz zraka Wiesbaden je glavno mesto dežele Hessen v osrednji Nemčiji z 278.474 prebivalci (stanje 31. december 2019; primerljiv z Ljubljano) in obenem drugo največje mesto te dežele za Frankfurtom.

Poglej Rodbina Nassau-Dillenburg in Wiesbaden

Prav tako znan kot Nassau-Dillenburg.