Odpri v Google MapsKazalo
32 odnosi: Alemani, Apnenec, Devon, Franki, Gornja Germanija, Hessen, Hidroelektrarna, Kamena doba, Kanjon, Kastrum, Koblenz, Kolesarska povezava, Kultura linearne trakaste keramike, Limburška stolnica, Limburg ob Lahnu, Limes Germanicus, Marburg, Mineralna voda, Nemčija, Peščenjak, Pešpot, Porenje - Pfalška, Predor, Prod, Ren, Renski masiv, Retija, Romanje, Severno Porenje - Vestfalija, Skrilavec, Turizem, Vino.
- Pritoki Rena
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Lahn in Alemani
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Lahn in Apnenec
Devon
Devon je lahko.
Poglej Lahn in Devon
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Lahn in Franki
Gornja Germanija
Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Lahn in Gornja Germanija
Hessen
Hessen je zvezna dežela Nemčije s površino 21.110 km² (kar je samo malo več od Slovenije) in nekaj več kot šest milijoni prebivalcev (trikrat več od Slovenije).
Poglej Lahn in Hessen
Hidroelektrarna
Hidroelektrarna Medvode Hídroelektrárna je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije.
Poglej Lahn in Hidroelektrarna
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Poglej Lahn in Kamena doba
Kanjon
ZDA Kanjon je globoko zarezana tesen s skoraj navpičnimi in koničastimi stenami.
Poglej Lahn in Kanjon
Kastrum
Idealiziran osnovni načrt rimskega kastra:(1) Principia (2) Via praetoria (3) Via principalis (glavna cesta) (4) Porta principalis dextra (desna glavna vrata) (5) Porta praetoria (glavna vrata) (6) Porta principalis sinistra (leva glavna vrata) (7) Porta decumana (zadnja vrata). Kastrum (latinsko castrum, mn.
Poglej Lahn in Kastrum
Koblenz
Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.
Poglej Lahn in Koblenz
Kolesarska povezava
Parenzana Kolesarska povezava je s predpisano prometno signalizacijo označena kombinacija kategoriziranih in nekategoriziranih cest in poti ali le označb na njih, ki služijo kolesarskemu prometu.
Poglej Lahn in Kolesarska povezava
Kultura linearne trakaste keramike
Kultura linearne trakaste keramike je pomembna kultura v neolitiku (pozna kamena doba) Evrope.
Poglej Lahn in Kultura linearne trakaste keramike
Limburška stolnica
Južna stran in kor Limburška stolnica, po svojem zavetniku imenovana tudi Stolnica svetega Jurija, je v škofiji Limburg nad starim mestom Limburg ob Lahnu in stoji ob limburškem gradu.
Poglej Lahn in Limburška stolnica
Limburg ob Lahnu
Limburg ob Lahnu (nem. Limburg an der Lahn, uradno skrajšano Limburg a. d. Lahn) je sedež okrožja Limburg-Weilburg in mesto v zvezni deželi Hessen v Nemčiji.
Poglej Lahn in Limburg ob Lahnu
Limes Germanicus
(latinsko za germansko mejo) je v sodobnem času ime mejne črte fortifikacij, ki so omejevale antične rimske province Germania Inferior, Germania Superior in Raetia, ki so ločevale Rimsko cesarstvo in nepokorjena germanska plemena od leta 83 do približno 260 našega štetja.
Poglej Lahn in Limes Germanicus
Marburg
Marburg (tudi Marburg an der Lahn) je mesto v zvezni deželi Hessen v Nemčiji.
Poglej Lahn in Marburg
Mineralna voda
Mineralna voda oziroma slatina je voda iz mineralnega izvira.
Poglej Lahn in Mineralna voda
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Lahn in Nemčija
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Lahn in Peščenjak
Pešpot
Pešpot ob Kamniški Bistrici Pešpot je del utrjene ali neutrjene prometne ali neprometne površine, prvenstveno namenjena hoji.
Poglej Lahn in Pešpot
Porenje - Pfalška
Porenje - Pfalška (Rheinland-Pfalz) je nemška zvezna dežela, po površini le za malenkost (400 kv. km) manjša od Slovenije, a ima dvakrat več prebivalcev (4 milijone).
Poglej Lahn in Porenje - Pfalška
Predor
Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.
Poglej Lahn in Predor
Prod
glej tudi mokrišče V produ Prod, tudi gramoz je klastična usedlina s premerom prodnikov velikosti nad 2 mm, ki jih je zaoblila in odložila voda.
Poglej Lahn in Prod
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Lahn in Ren
Renski masiv
Renski masiv (nemško: Rheinisches Schiefergebirge) je geološki masiv oziroma hribovje, ki se razteza v zahodni Nemčiji, vzhodni Belgiji, Luksemburgu in severovzhodni Franciji.
Poglej Lahn in Renski masiv
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Poglej Lahn in Retija
Romanje
Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.
Poglej Lahn in Romanje
Severno Porenje - Vestfalija
Severno Porenje - Vestfalija (Nordrhein-Westfalen) je parlamentarna republika in delno suverena država članica v Zvezni republiki Nemčiji.
Poglej Lahn in Severno Porenje - Vestfalija
Skrilavec
Skrilavec je metamorfna kamnina, ki vsebuje različne minerale.
Poglej Lahn in Skrilavec
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Poglej Lahn in Turizem
Vino
Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Poglej Lahn in Vino