Odpri v Google MapsKazalo
41 odnosi: Apnenec, Ardeni, Bazalt, Belgija, Cornwall, Devon, Devon (grofija), Francija, Geologija, Glinenec, Hessen, Hrib, Jura, Karbon, Kraška jama, Kras, Kreda, Kvarcit, Lahn, Luksemburg, Masiv, Meuse, Mozela, Nemčija, Neogen, Paleogen, Peščenjak, Pembrokeshire, Perm, Plovec, Porenje - Pfalška, Premog, Ren, Sedimentne kamnine, Severno Porenje - Vestfalija, Skrilavec, Soteska, Taunus, Trias, Tuf, Zgornja srednja dolina Rena.
- Geologija Nemčije
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Renski masiv in Apnenec
Ardeni
Ardeni (francosko L'Ardenne, nizozemsko Ardennen, valonsko L'Årdene, luksemburško Ardennen, znani tudi kot Ardenski gozd) je območje obsežnih gozdov, razgibanega terena, gričev in grebenov z geološkimi značilnostmi gorskega območja Ardenov ter porečja Mozele in Meuse.
Poglej Renski masiv in Ardeni
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Poglej Renski masiv in Bazalt
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Renski masiv in Belgija
Cornwall
Zemljevid Cornwalla Cornwall je grofija v Angliji, ki na severu in zahodu meji na Keltsko morje, na jugu na Rokavski preliv in vzhodu na grofijo Devon čez reko Tamar.
Poglej Renski masiv in Cornwall
Devon
Devon je lahko.
Poglej Renski masiv in Devon
Devon (grofija)
Devon je velika grofija v jugozahodni Angliji.
Poglej Renski masiv in Devon (grofija)
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Renski masiv in Francija
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Renski masiv in Geologija
Glinenec
Glinenci (KAlSi3O8 - NaAlSi3O8 - CaAl2Si2O8) so skupina kamninotvornih tektosilikatnih mineralov, ki sestavljajo okrog 60% Zemljine skorje.
Poglej Renski masiv in Glinenec
Hessen
Hessen je zvezna dežela Nemčije s površino 21.110 km² (kar je samo malo več od Slovenije) in nekaj več kot šest milijoni prebivalcev (trikrat več od Slovenije).
Poglej Renski masiv in Hessen
Hrib
Hríb je srednje visoka vzpetina na zemeljskem površju, višja od griča in nižja od gore, ki ima na terenu enega ali več topografskih vrhov.
Poglej Renski masiv in Hrib
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Renski masiv in Jura
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Poglej Renski masiv in Karbon
Kraška jama
Planinska jama Kraška jama je naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem, ki nastane v kraškem svetu.
Poglej Renski masiv in Kraška jama
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Renski masiv in Kras
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Renski masiv in Kreda
Kvarcit
Kvarcit je trda zrnata metamorfna kamnina sestavljena pretežno iz kremena, ki je nastala iz kremenovega peščenjaka ali roženca.
Poglej Renski masiv in Kvarcit
Lahn
Reka Lahn je 245,6 kilometrov dolg desni (ali vzhodni) pritok reke Ren v Nemčiji.
Poglej Renski masiv in Lahn
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Poglej Renski masiv in Luksemburg
Masiv
Muztagata, masiv iz gnajsa v vzhodnem Pamirju, Xinjiang, Kitajska Masiv (francosko: massif, 'masiven', 'kompakten') tudi gorska gmota je ime za različne večje tektonske enote večjih razsežnosti oziroma kompaktne povišane oblike reliefa, in / ali ime za določena območja na zemeljskem površju, ki se geološko razmeroma ostro razlikujejo od njihove okolice.
Poglej Renski masiv in Masiv
Meuse
Meuse ali Maas (limburško Maos) je velika evropska reka, ki izvira v Franciji in teče skozi Belgijo in na Nizozemskem, preden se iz delte Ren - Meuse - Šelda izlije v Severno morje.
Poglej Renski masiv in Meuse
Mozela
Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo.
Poglej Renski masiv in Mozela
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Renski masiv in Nemčija
Neogen
Neogen je perioda na geološki časovni lestvici, ki obsega epohe miocen, pliocen, pleistocen in holocen.
Poglej Renski masiv in Neogen
Paleogen
Paleogen je geološka doba (perioda) v zgodovini Zemlje, ki se je začela pred 65 in končala pred 23 milijoni let.
Poglej Renski masiv in Paleogen
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Renski masiv in Peščenjak
Pembrokeshire
Pembrokeshire (valižansko Sir Benfro) je okrožje na jugozahodu Walesa.
Poglej Renski masiv in Pembrokeshire
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Poglej Renski masiv in Perm
Plovec
Primerek zelo poroznega plovca z vulkana Teide na Kanarskih otokih: gostota vzorca je približno 0,25 g/cm³: merilo je v centimetrih Skladi plovca na otoku Lipari, Eolsko otočje Plovec je porozna vulkanska kamnina, ki nastane z zelo hitrim strjevanjem pregrete viskozne in s plini bogate lave ali z mešanjem lave in vode.
Poglej Renski masiv in Plovec
Porenje - Pfalška
Porenje - Pfalška (Rheinland-Pfalz) je nemška zvezna dežela, po površini le za malenkost (400 kv. km) manjša od Slovenije, a ima dvakrat več prebivalcev (4 milijone).
Poglej Renski masiv in Porenje - Pfalška
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Renski masiv in Premog
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Renski masiv in Ren
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Poglej Renski masiv in Sedimentne kamnine
Severno Porenje - Vestfalija
Severno Porenje - Vestfalija (Nordrhein-Westfalen) je parlamentarna republika in delno suverena država članica v Zvezni republiki Nemčiji.
Poglej Renski masiv in Severno Porenje - Vestfalija
Skrilavec
Skrilavec je metamorfna kamnina, ki vsebuje različne minerale.
Poglej Renski masiv in Skrilavec
Soteska
Gorenjskem. Skoznjo teče Tržiška Bistrica. Soteska (tudi: globel, kanjon, tesen, tesnica, korita, vintgar, grapa) je globoka ozka dolina s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in običajno s tekočo vodo na dnu.
Poglej Renski masiv in Soteska
Taunus
Visoki Taunus z vrhom Feldberg Ford Taunus 1949 Taunus je nizko gozdnato pogorje v nemških zveznih deželah Hessen in Porenje - Pfalška.
Poglej Renski masiv in Taunus
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Renski masiv in Trias
Tuf
Finžgarjevi rojstni hiši Túf (latinsko tofus ali tophus) je sprijeta sedimentna kamnina, ki v procesih strjevanja pod velikim pritiskom nastane iz zelo majhnih delcev (pod 2 mm) piroklastičnega materiala.
Poglej Renski masiv in Tuf
Zgornja srednja dolina Rena
Soteska Rena imenovana tudi Kulturna krajina ob srednjem Renu je bila vključena na seznam UNESCO-ve svetovne dediščine 27.
Poglej Renski masiv in Zgornja srednja dolina Rena