Kazalo
50 odnosi: Aargau, Alzacija, Amazonka, Španija, Španska nasledstvena vojna, Balearski otoki, Bourboni, Colonia del Sacramento, Dunkerque, Filip V. Španski, Francija, Francoska Gvajana, Freiburg im Breisgau, Friderik I. Pruski, Gelderland, Gibraltar, Habsburška monarhija, Hudsonov zaliv, Jožef I. Habsburški, Južna Nizozemska, Karel VI. Habsburški, Köln, Kraljevina Sicilija, Leopold I. Habsburški, London, Ludvik XIV. Francoski, Mali Antili, Mantova (pokrajina), Milano (pokrajina), Neapeljsko kraljestvo, Nica, Nova Škotska, Nova Fundlandija, Orange, Vaucluse, Poljska nasledstvena vojna, Porenje, Portugalska, Prusija, Río de la Plata, Ren, Republika Nizozemska, Sardinija, Savoja, Strasbourg, Sveti Krištof in Nevis, Sveto rimsko cesarstvo, Utrecht, Volilna kneževina Bavarska, Volilni knez, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Aargau
Aargau (nemško Kanton Aargau; včasih latinizirano kot Argovia) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Utrechtski mir in Aargau
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Utrechtski mir in Alzacija
Amazonka
Amazónka (portugalsko Rio Amazonas, špansko Río Amazonas) je s 6.400 km druga najdaljša reka na svetu, za najdaljšo velja Nil, čeprav so meritve brazilskih in perujskih znanstvenikov v letih 2007 in 2008 pokazale, da je Amazonka dolga 6.800 km in s tem za cca.
Poglej Utrechtski mir in Amazonka
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Utrechtski mir in Španija
Španska nasledstvena vojna
Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.
Poglej Utrechtski mir in Španska nasledstvena vojna
Balearski otoki
Balearski otoki (katalonsko Illes Balears, špansko Islas Baleares) je otočje v zahodnem delu Sredozemskega morja, imenovanem tudi Balearsko morje.
Poglej Utrechtski mir in Balearski otoki
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Utrechtski mir in Bourboni
Colonia del Sacramento
Ulica vzdihljajev (''Calle de los Suspiros'')- ena od tipičnih mestnih ulic Cerkev Sv. zakramenta Colonia del Sacramento (pogovorno Colonia; portugalsko Colónia do Sacramento, v Braziliji Colônia do Sacramento) je mesto na jugozahodu Urugvaja.
Poglej Utrechtski mir in Colonia del Sacramento
Dunkerque
Zvonik Beffroi, Dunkerque Dunkerque (nizozemsko Duinkerke) je pristaniško mesto in občina v severnem delu Francije, v departmaju Nord ob Dovrski ožini in okoli 10 km od meje Francije z Belgijo.
Poglej Utrechtski mir in Dunkerque
Filip V. Španski
Filip V. Španski (Versailles, 19. december 1683 – Madrid, 9. julij 1746) je bil španski kralj.
Poglej Utrechtski mir in Filip V. Španski
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Utrechtski mir in Francija
Francoska Gvajana
Francoska Gvajana (francosko Guyane française, uradno Guyane) je francoski čezmorski departma v Južni Ameriki.
Poglej Utrechtski mir in Francoska Gvajana
Freiburg im Breisgau
Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Utrechtski mir in Freiburg im Breisgau
Friderik I. Pruski
Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.
Poglej Utrechtski mir in Friderik I. Pruski
Gelderland
Gelderland, znana tudi kot Guelders v angleščini, je pokrajina na Nizozemskem, ki zaseda osrednji vzhod države.
Poglej Utrechtski mir in Gelderland
Gibraltar
Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Utrechtski mir in Gibraltar
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Utrechtski mir in Habsburška monarhija
Hudsonov zaliv
Satelitska slika zaliva (NASA: MODIS) Hudsonov zaliv je obsežen oceanski zaliv severnega Atlantskega oceana, ki se zajeda v celino na skrajnem severu Severne Amerike in je s površino 1.230.000 km² drugi največji zaliv na svetu (za Bengalskim).
Poglej Utrechtski mir in Hudsonov zaliv
Jožef I. Habsburški
Jožef I., kralj Ogrske (od 1687), rimski kralj (1690), kralj Češke (1705) in rimskonemški cesar * 26. julij 1678, Dunaj, † 17. april 1711 Dunaj Jožef I. je bil starejši sin Leopolda I. in Eleonore-Magdalene Pfalško-Neuburške.
Poglej Utrechtski mir in Jožef I. Habsburški
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Utrechtski mir in Južna Nizozemska
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Poglej Utrechtski mir in Karel VI. Habsburški
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Utrechtski mir in Köln
Kraljevina Sicilija
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.
Poglej Utrechtski mir in Kraljevina Sicilija
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Poglej Utrechtski mir in Leopold I. Habsburški
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Utrechtski mir in London
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Utrechtski mir in Ludvik XIV. Francoski
Mali Antili
Mali Antili so del Antilov, ki skupaj z Bahami tvorijo Karibsko otočje.
Poglej Utrechtski mir in Mali Antili
Mantova (pokrajina)
Pokrajina Mantova (v italijanskem izvirniku Provincia di Mantova) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.
Poglej Utrechtski mir in Mantova (pokrajina)
Milano (pokrajina)
Pokrajina Milano (v italijanskem izvirniku Provincia di Milano) je bila do leta 2015 ena od dvanajstih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Lombardijo.
Poglej Utrechtski mir in Milano (pokrajina)
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Utrechtski mir in Neapeljsko kraljestvo
Nica
Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.
Poglej Utrechtski mir in Nica
Nova Škotska
Nova Škotska (latinsko: Nova Scotia (izvirno ime), gelsko: Alba Nuadh, francosko: Nouvelle-Écosse) je provinca na jugovzhodni obali Kanade.
Poglej Utrechtski mir in Nova Škotska
Nova Fundlandija
Zemljevid Nove Fundlandije in njegove lege v Severni Ameriki Nova Fundlandija (Newfoundland, francosko Terre-Neuve) je velik otok ob severovzhodni obali Severne Amerike in najbolj naseljen del kanadske province Nova Fundlandija in Labrador.
Poglej Utrechtski mir in Nova Fundlandija
Orange, Vaucluse
Orange (provansalsko Aurenjo) je mesto in občina v departmaju Vaucluse regije Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Poglej Utrechtski mir in Orange, Vaucluse
Poljska nasledstvena vojna
Poljska nasledstvena vojna je potekala med letoma 1733 in 1735 med Avstrijo in Rusijo na eni ter Francijo, Španijo in Savojo-Sardinijo na drugi strani.
Poglej Utrechtski mir in Poljska nasledstvena vojna
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Utrechtski mir in Porenje
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Utrechtski mir in Portugalska
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Utrechtski mir in Prusija
Río de la Plata
Zemljevid reke Río de la Plata (špansko »reka srebra«) — včasih tudi »reka Plata« — je široko rečno ustje oziroma morski rokav lijakaste oblike, ki ga sestavljata reki Urugvaj in Paraná.
Poglej Utrechtski mir in Río de la Plata
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Utrechtski mir in Ren
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Utrechtski mir in Republika Nizozemska
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Utrechtski mir in Sardinija
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Poglej Utrechtski mir in Savoja
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Utrechtski mir in Strasbourg
Sveti Krištof in Nevis
Sveti Krištof in Nevis je otoška država v karibskih Malih Antilih, nekako na tretjini poti med Portorikom in Trinidadom in Tobagom.
Poglej Utrechtski mir in Sveti Krištof in Nevis
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Utrechtski mir in Sveto rimsko cesarstvo
Utrecht
Utrecht je četrto največje mesto in občina na Nizozemskem, glavno in najbolj naseljeno mesto province Utrecht.
Poglej Utrechtski mir in Utrecht
Volilna kneževina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Utrechtski mir in Volilna kneževina Bavarska
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Utrechtski mir in Volilni knez
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Utrechtski mir in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Prav tako znan kot Mirovni sporazum v Haagu (1720).