Kazalo
42 odnosi: Aarau, Aare, Alemanija, Švica, Švicarska Jura, Švicarske Alpe, Baden-Württemberg, Bern, Druga svetovna vojna, Franki, Frankovsko cesarstvo, Grad Habsburg, Habsburžani, Helveti, Helvetska republika, Ikonoklazem, Industrija, Jezero, Judje, Kanton Bern, Kanton Luzern, Kanton Zürich, Kantoni Švice, Kelti, Kmetijstvo, Konstanški koncil, Luzern, Mittelland (Švica), Nemščina, Pilatus (gora), Protipapež Janez XXIII., Reformacija, Ren, Sigismund Luksemburški, Starorimska civilizacija, Sveto rimsko cesarstvo, Svobodno cesarsko mesto, Vindonissa, Vojvodina Burgundija, Zürich, 1415, 1803.
Aarau
Aarau je mesto v Švici in glavno mesto kantona Aargau.
Poglej Aargau in Aarau
Aare
Aare (nemško) ali Aar (nemško) je pritok Visokega Rena in najdaljša reka, ki v celoti od izvira do iztoka teče znotraj Švice.
Poglej Aargau in Aare
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Poglej Aargau in Alemanija
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Aargau in Švica
Švicarska Jura
Švicarska Jura (/ ˈ (d) ʒʊərə / JOOR-ə, ZHOOR-ə, francosko: Massif du Jura, nemško: Juragebirge, italijansko: Massiccio del Giura, retoromansko: Montagnas da Jura) je subalpsko gorsko območje, ki je nekoliko oddaljeno na sever od Zahodnih Alp in v glavnem razmejuje velik del francosko-švicarske meje.
Poglej Aargau in Švicarska Jura
Švicarske Alpe
Alpska regija v Švici, ki jo običajno imenujemo Švicarske Alpe (retoromanščina Alpe svizras), predstavlja glavno naravno značilnost države in je skupaj s planoto Mittelland in Švicarsko Juro, ena od treh glavnih geografskih regij.
Poglej Aargau in Švicarske Alpe
Baden-Württemberg
Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.
Poglej Aargau in Baden-Württemberg
Bern
Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.
Poglej Aargau in Bern
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Aargau in Druga svetovna vojna
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Aargau in Franki
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Aargau in Frankovsko cesarstvo
Grad Habsburg
Grad Habsburg (nemško Schloss Habsburg), je grad na hribu v Švici.
Poglej Aargau in Grad Habsburg
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Aargau in Habsburžani
Helveti
pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.
Poglej Aargau in Helveti
Helvetska republika
Zastava Helvetske republike Helvetska republika (francosko République helvétique) je bila francoska marionetna država v srednji Evropi, ki je trajala od leta 1798 do leta 1803.
Poglej Aargau in Helvetska republika
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Poglej Aargau in Ikonoklazem
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Aargau in Industrija
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Poglej Aargau in Jezero
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Aargau in Judje
Kanton Bern
Kanton Bern ali Berne (nemško Kanton Bern, francosko canton de Berne) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Aargau in Kanton Bern
Kanton Luzern
Kanton Luzern (nemško Kanton Luzern; francosko canton de Lucerne) je eden od kantonov Švice.
Poglej Aargau in Kanton Luzern
Kanton Zürich
Kanton Zürich (lokalno narečno-zürichdeutsch Züri, francosko Zurich, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg, popularno tudi Zürichbiet ali narečno Züripiet) je švicarski kanton, ki leži na severozahodu Mittellanda - planote, med Visokim Renom in Züriškim jezerom.
Poglej Aargau in Kanton Zürich
Kantoni Švice
26 kantonov (francosko cantons, italijansko cantoni, retoromansko chantuns, v nemško govoreči Švici tradicionalno Stand, oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi état) so zvezne države članice Švicarske konfederacije.
Poglej Aargau in Kantoni Švice
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Aargau in Kelti
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Aargau in Kmetijstvo
Konstanški koncil
Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.
Poglej Aargau in Konstanški koncil
Luzern
Luzern je majhno mesto v osrednji Švici, v nemško govorečem delu države.
Poglej Aargau in Luzern
Mittelland (Švica)
Švicarske regije, Mittelland je označena z rumeno Mittelland ali švicarska planota (francosko plateau suisse, le Plateau; italijansko Altopiano svizzero, retoromansko Svizra bassa) je ena od treh geografskih regij v Švici s približno 30 odstotki površine, poleg Jure in Alp.
Poglej Aargau in Mittelland (Švica)
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Aargau in Nemščina
Pilatus (gora)
Pilatus, ki ga pogosto imenujejo tudi gora Pilatus, je gorski masiv s pogledom na Luzern v osrednji Švici.
Poglej Aargau in Pilatus (gora)
Protipapež Janez XXIII.
Protipapež Janez XXIII. (rojen kot Baldassarre Cossa), vojak, kardinal, apostolski nuncij in protipapež, * okoli 1370, † 22. december 1419, Firence.
Poglej Aargau in Protipapež Janez XXIII.
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Aargau in Reformacija
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Aargau in Ren
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Aargau in Sigismund Luksemburški
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Aargau in Starorimska civilizacija
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Aargau in Sveto rimsko cesarstvo
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Poglej Aargau in Svobodno cesarsko mesto
Vindonissa
Vindonissa (iz galskega toponima v *windo- 'belo') je bil rimski legionarski tabor, vicus in kasneje škofovski sedež v sodobnem Windischu v Švici.
Poglej Aargau in Vindonissa
Vojvodina Burgundija
Burgundsko vojvodstvo ali vojvodina Burgundija je zgodovinska pokrajina, ustanovljena v 10.
Poglej Aargau in Vojvodina Burgundija
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Poglej Aargau in Zürich
1415
1415 (MCDXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Aargau in 1415
1803
1803 (MDCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Aargau in 1803
Prav tako znan kot Kanton Aargau.