Kazalo
32 odnosi: Aare, Aargau, Albreht I. Habsburški, Alemani, Alod, Apnenec, Švica, Švicarska Jura, Bitka na Moravskem polju, Brod (prehod), Cvinger (arhitektura), Dunaj, Grad na hribu, Habsburžani, Halštatska kultura, Konstanški koncil, Kurtina, Lok (arhitektura), Ministerial, Mota (grad), Obrambni jarek, Otokar II. Přemysl, Palas, Palisada, Protipapež Janez XXIII., Radbot Habsburški, Rocaille, Rudolf I. Habsburški, Sigismund Luksemburški, Staufovci, Vhodno poslopje, Vindonissa.
Aare
Aare (nemško) ali Aar (nemško) je pritok Visokega Rena in najdaljša reka, ki v celoti od izvira do iztoka teče znotraj Švice.
Poglej Grad Habsburg in Aare
Aargau
Aargau (nemško Kanton Aargau; včasih latinizirano kot Argovia) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Grad Habsburg in Aargau
Albreht I. Habsburški
Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.
Poglej Grad Habsburg in Albreht I. Habsburški
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Grad Habsburg in Alemani
Alod
Alod(ij) (latinsko allodium, staronemško Allod) je bila v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe.
Poglej Grad Habsburg in Alod
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Grad Habsburg in Apnenec
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Grad Habsburg in Švica
Švicarska Jura
Švicarska Jura (/ ˈ (d) ʒʊərə / JOOR-ə, ZHOOR-ə, francosko: Massif du Jura, nemško: Juragebirge, italijansko: Massiccio del Giura, retoromansko: Montagnas da Jura) je subalpsko gorsko območje, ki je nekoliko oddaljeno na sever od Zahodnih Alp in v glavnem razmejuje velik del francosko-švicarske meje.
Poglej Grad Habsburg in Švicarska Jura
Bitka na Moravskem polju
Bitka na Moravskem polju (tudi bitka pri Suhih Krutih) se je odvijala na dan Sv. Rufusa v popoldanskih urah 26. avgusta 1278 na desnem bregu reke Morave med vasicama Dürnkrut (češko: Suché Kruty) in Jedenspeigen v današnji Spodnji Avstriji, 30 km južno od češko-avstrijske meje.
Poglej Grad Habsburg in Bitka na Moravskem polju
Brod (prehod)
Umetni brod čez potok za vozila in most za pešce Brod nadomešča most čez potok Prečenje reke na Islandiji Bród je kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti.
Poglej Grad Habsburg in Brod (prehod)
Cvinger (arhitektura)
Skozi cvinger vodi glavni vhod v Carcassonne. Desno bližnji cvingerjev zid. Primer cvingerja: Minneburg v Odenwaldu Skozi zgodnji bastijo ojačan cvinger na Veste Coburg. Cvinger (medzidje) je odprt prostor, ki se nahaja med dvema obzidjema in služi za obrambo.
Poglej Grad Habsburg in Cvinger (arhitektura)
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Grad Habsburg in Dunaj
Grad na hribu
Grad na hribu je vrsta gradu, ki je bil zgrajen na vrhu hriba ali gore.
Poglej Grad Habsburg in Grad na hribu
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Grad Habsburg in Habsburžani
Halštatska kultura
Halštatska kultura je bila prevladujoča zahodna in srednjeevropska arheološka kultura zgodnje železne Evrope od 8.
Poglej Grad Habsburg in Halštatska kultura
Konstanški koncil
Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.
Poglej Grad Habsburg in Konstanški koncil
Kurtina
Kurtina je bila v grajski arhitekturi znana že v 16.
Poglej Grad Habsburg in Kurtina
Lok (arhitektura)
Deli arkade: 1. sklepnik, 2. obočni kamen, 3. zunanji lok, 4. steber, 5. notranji lok, 6. dvig, 7. premostitvena razdalja, 8. opornik Lok je v arhitekturi oziroma gradbeništvu usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma - stebroma (slopoma), ki premošča razdaljo med njima in hkrati podpira težo.
Poglej Grad Habsburg in Lok (arhitektura)
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Poglej Grad Habsburg in Ministerial
Mota (grad)
Mota je tip gradu oziroma utrdbe z lesenim ali kamnitim stolpom, ki stoji na umetno nasutem zemljišču, ki ga ob vznožju spremlja ograjeno predgradje in je obdan z zaščitnim jarkom in palisado.
Poglej Grad Habsburg in Mota (grad)
Obrambni jarek
Obrambni jarek je globok in širok jarek, suh ali napolnjen z vodo, ki obdaja grad, utrdbo, zgradbo ali mesto.
Poglej Grad Habsburg in Obrambni jarek
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Poglej Grad Habsburg in Otokar II. Přemysl
Palas
Palas (iz pozne latinščine palatium – kraljevska dvorana, stara francščina pales ali palais) je nemški izraz za impozantno ali prestižno stavbo v osrčju srednjeveške pfalce ali gradu, ki je vsebovala veliko dvorano.
Poglej Grad Habsburg in Palas
Palisada
Palisada je lesena (iz kolov) ali kovinska ograja podobna zidu, različne višine, ki se uporablja kot obrambna struktura.
Poglej Grad Habsburg in Palisada
Protipapež Janez XXIII.
Protipapež Janez XXIII. (rojen kot Baldassarre Cossa), vojak, kardinal, apostolski nuncij in protipapež, * okoli 1370, † 22. december 1419, Firence.
Poglej Grad Habsburg in Protipapež Janez XXIII.
Radbot Habsburški
Radbot Habsburški, Klettgauški grof, * 985, † 30. junij 1045.
Poglej Grad Habsburg in Radbot Habsburški
Rocaille
Rocaille (francosko) je bil francoski slog razkošnega okrasja z obilico krivulj, kontra-krivulj, valov in elementov po vzoru narave, ki so se pojavili v pohištvu in notranji dekoraciji med zgodnjo vladavino Ludvika XV. To je bila reakcija na težo in formalnost sloga Ludvika XIV. Začelo se je okoli leta 1710, doseglo vrhunec v 1730-ih in se končalo v poznih 1750-ih, ki ga je nadomestil neoklasicizem.
Poglej Grad Habsburg in Rocaille
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Grad Habsburg in Rudolf I. Habsburški
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Grad Habsburg in Sigismund Luksemburški
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Grad Habsburg in Staufovci
Vhodno poslopje
Vhodno poslopje ali vhodni stolp, tudi vhodna vrata je v arhitekturni terminologiji zgradba, ki obdaja ali spremlja prehod v grad, dvorec, trdnjavo, mesto in druge objekte (npr. most).
Poglej Grad Habsburg in Vhodno poslopje
Vindonissa
Vindonissa (iz galskega toponima v *windo- 'belo') je bil rimski legionarski tabor, vicus in kasneje škofovski sedež v sodobnem Windischu v Švici.
Poglej Grad Habsburg in Vindonissa