Hitreje kot brskalnik!
76 odnosi: Aare, Aargau, Adelboden, Alzacija, Ancien Régime, Arleško kraljestvo, Augusta Raurica, Švica, Švicarska Jura, Švicarske Alpe, Ženevsko jezero, Baker, Bern, Bernske Alpe, Bron, Burgundi, Cesarska neposrednost, Cluny (opatija), Eiger, Ementalec, Emmental, Francoščina, Francoska revolucija, Frankovsko cesarstvo, Friderik I. Habsburški, Germanski jeziki, Gondola Grindelwald–Männlichen, Grobni pridatek, Halštatska kultura, Helveti, Helvetska republika, Henrik IV. Nemški, Henrik VII. Luksemburški, Hidrija (posoda), Investiturni boj, Jean Calvin, Jungfrau, Jungfraujoch, Kanton Luzern, Kantoni Švice, Karel Drzni, Karolinško cesarstvo, Krščanstvo, Latenska kultura, Ledena doba, Leopold III. Habsburški, Ludvik IV. Wittelsbaški, Merovingi, Mezolitik, Ministerial, ..., Mittelland (Švica), Nekropola, Nemščina, Neolitik, Oppidum, Otoni, Paleolitik, Prazgodovinska kolišča okoli Alp, Rimski mozaik, Romanski jeziki, Rudolf I. Habsburški, Rudolf Rheinfeldški, Salijci, Sherlock Holmes, Simmental, Slap, Soteska, Srednji vek, Staro mesto Bern, Sveto rimsko cesarstvo, Tirna vzpenjača, Uri, Verdunska pogodba, Wengen, Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch, Zlato. Razširi indeks (26 več) »
Aare
Aare (nemško) ali Aar (nemško) je pritok Visokega Rena in najdaljša reka, ki v celoti od izvira do iztoka teče znotraj Švice.
Novo!!: Kanton Bern in Aare · Poglej več »
Aargau
Aargau (nemško Kanton Aargau; včasih latinizirano kot Argovia) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Novo!!: Kanton Bern in Aargau · Poglej več »
Adelboden
Adelboden je letoviško in zimskošportno mesto v Švici, v kantonu Bern.
Novo!!: Kanton Bern in Adelboden · Poglej več »
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Novo!!: Kanton Bern in Alzacija · Poglej več »
Ancien Régime
Ancien Régime ali francoski stari red (Ancien Régime; stari režim) je izraz, ki v najširšem smislu označuje naziv za družbeno-politično ureditev Francije pred revolucijo leta 1789.
Novo!!: Kanton Bern in Ancien Régime · Poglej več »
Arleško kraljestvo
Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.
Novo!!: Kanton Bern in Arleško kraljestvo · Poglej več »
Augusta Raurica
Augusta Raurica je rimsko arheološko najdišče in muzej na prostem v Švici, ki se nahaja na južnem bregu reke Ren, približno 20 km vzhodno od Basla v bližini vasi Augst in Kaiseraugst.
Novo!!: Kanton Bern in Augusta Raurica · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Kanton Bern in Švica · Poglej več »
Švicarska Jura
Švicarska Jura (/ ˈ (d) ʒʊərə / JOOR-ə, ZHOOR-ə, francosko: Massif du Jura, nemško: Juragebirge, italijansko: Massiccio del Giura, retoromansko: Montagnas da Jura) je subalpsko gorsko območje, ki je nekoliko oddaljeno na sever od Zahodnih Alp in v glavnem razmejuje velik del francosko-švicarske meje.
Novo!!: Kanton Bern in Švicarska Jura · Poglej več »
Švicarske Alpe
Alpska regija v Švici, ki jo običajno imenujemo Švicarske Alpe (retoromanščina Alpe svizras), predstavlja glavno naravno značilnost države in je skupaj s planoto Mittelland in Švicarsko Juro, ena od treh glavnih geografskih regij.
Novo!!: Kanton Bern in Švicarske Alpe · Poglej več »
Ženevsko jezero
Ženevsko jezero (Le Léman ali Lac Léman, redko Lac de Genève; Lago Lemano; Genfersee; retoromansko Lai da Genevra) je ledeniško jezero v Švici (60%) in Franciji (40%) (Gornje Savojsko).
Novo!!: Kanton Bern in Ženevsko jezero · Poglej več »
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Novo!!: Kanton Bern in Baker · Poglej več »
Bern
Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.
Novo!!: Kanton Bern in Bern · Poglej več »
Bernske Alpe
Eiger, Mönch in Jungfrau Bernske Alpe so del Zahodnih Alp v Švici, v kantonih Bern in Valais.
Novo!!: Kanton Bern in Bernske Alpe · Poglej več »
Bron
Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.
Novo!!: Kanton Bern in Bron · Poglej več »
Burgundi
Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.
Novo!!: Kanton Bern in Burgundi · Poglej več »
Cesarska neposrednost
Ukaz iz 1226, s katerim Friderik II., Sveti rimski cesar daje status cesarske neposrednosti mestu Lübeck Cesarska neposrednost (nemško: Reichsfreiheit ali Reichsunmittelbarkeit) je bil privilegiran fevdalni in politični status, ki so ga lahko dobila cesarska mesta, verski subjekti, fevdalna poglavarstva ali manjša gospostva v okviru Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Kanton Bern in Cesarska neposrednost · Poglej več »
Cluny (opatija)
Opatija Cluny je najznamenitejši benediktinski samostan na današnjem francoskem ozemlju in eden najpomembnejših samostanov na svetu.
Novo!!: Kanton Bern in Cluny (opatija) · Poglej več »
Eiger
Eiger je 3.967 m visoka gora v Bernskih Alpah, s pogledom na Grindelwald in Lauterbrunnen v Bernskem Oberlandu v Švici, severno od glavne razvodnice in mejo s kantonom Valais.
Novo!!: Kanton Bern in Eiger · Poglej več »
Ementalec
Ementalec je trdi sir, po izvoru iz Švice, danes pa ga proizvajajo v različnih variacijah in oblikah po vsem svetu.
Novo!!: Kanton Bern in Ementalec · Poglej več »
Emmental
Tipična kmečka hiša v Emmentalu Emmental (dobesedno: dolina Emme) je dolina v zahodni centralni Švici, ki je del kantona Bern.
Novo!!: Kanton Bern in Emmental · Poglej več »
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Kanton Bern in Francoščina · Poglej več »
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Novo!!: Kanton Bern in Francoska revolucija · Poglej več »
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Novo!!: Kanton Bern in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »
Friderik I. Habsburški
Friderik I. Habsburški (imenovan tudi Lepi), vojvoda Avstrije in Štajerske (1308), kot Friderik III. rimsko-nemški protikralj (1314-30), * 1289, Dunaj, † 13. januar 1330, Gutenstein (Spodnja Avstrija).
Novo!!: Kanton Bern in Friderik I. Habsburški · Poglej več »
Germanski jeziki
Germanski jeziki so jezikovna skupina v okviru indoevropske družine.
Novo!!: Kanton Bern in Germanski jeziki · Poglej več »
Gondola Grindelwald–Männlichen
Gondolska žičnica Grindelwald – Männlichen (nemško Gondelbahn Grindelwald-Männlichen, GGM) je gondolska žičnica, ki povezuje Grindelwald z Männlichenom.
Novo!!: Kanton Bern in Gondola Grindelwald–Männlichen · Poglej več »
Grobni pridatek
Grobni pridatki (arheologija in antropologija) so predmeti pokopani skupaj s pokojnikom.
Novo!!: Kanton Bern in Grobni pridatek · Poglej več »
Halštatska kultura
Halštatska kultura je bila prevladujoča zahodna in srednjeevropska arheološka kultura zgodnje železne Evrope od 8.
Novo!!: Kanton Bern in Halštatska kultura · Poglej več »
Helveti
pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.
Novo!!: Kanton Bern in Helveti · Poglej več »
Helvetska republika
Zastava Helvetske republike Helvetska republika (francosko République helvétique) je bila francoska marionetna država v srednji Evropi, ki je trajala od leta 1798 do leta 1803.
Novo!!: Kanton Bern in Helvetska republika · Poglej več »
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Novo!!: Kanton Bern in Henrik IV. Nemški · Poglej več »
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Novo!!: Kanton Bern in Henrik VII. Luksemburški · Poglej več »
Hidrija (posoda)
Hidrija (grško ὑδρία, hydria) je vrsta posode za prenašanje vode v keramiki in kovini antične Grčije.
Novo!!: Kanton Bern in Hidrija (posoda) · Poglej več »
Investiturni boj
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Novo!!: Kanton Bern in Investiturni boj · Poglej več »
Jean Calvin
Jean Calvin, francoski verski reformator, teolog, utemeljitelj kalvinistične protestantske cerkve, * 10. julij 1509, Noyon, Pikardija, Kraljevina Francija, † 27. maj 1564, Ženeva, Švicarska konfederacija.
Novo!!: Kanton Bern in Jean Calvin · Poglej več »
Jungfrau
Jungfrau (v prevodu 'deklica, devica') je s 4158 m eden glavnih vrhov Bernskih Alp, ki leži med severnim kantonom Bern in južnim kantonom Valais, na pol poti med Interlaknom in Fieschom.
Novo!!: Kanton Bern in Jungfrau · Poglej več »
Jungfraujoch
Jungfraujoch ('Sedlo Jungfrau') je sedlo, ki povezuje dva glavna štiritisočaka Bernskih Alp: Jungfrau in Mönch.
Novo!!: Kanton Bern in Jungfraujoch · Poglej več »
Kanton Luzern
Kanton Luzern (nemško Kanton Luzern; francosko canton de Lucerne) je eden od kantonov Švice.
Novo!!: Kanton Bern in Kanton Luzern · Poglej več »
Kantoni Švice
26 kantonov (francosko cantons, italijansko cantoni, retoromansko chantuns, v nemško govoreči Švici tradicionalno Stand, oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi état) so zvezne države članice Švicarske konfederacije.
Novo!!: Kanton Bern in Kantoni Švice · Poglej več »
Karel Drzni
Karel Burgundski Drzni, vojvoda Burgundije, * 10. november 1433, Dijon, † 5. januar 1477, pri Nancyju.
Novo!!: Kanton Bern in Karel Drzni · Poglej več »
Karolinško cesarstvo
Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.
Novo!!: Kanton Bern in Karolinško cesarstvo · Poglej več »
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Novo!!: Kanton Bern in Krščanstvo · Poglej več »
Latenska kultura
Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.
Novo!!: Kanton Bern in Latenska kultura · Poglej več »
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Novo!!: Kanton Bern in Ledena doba · Poglej več »
Leopold III. Habsburški
Leopold III.
Novo!!: Kanton Bern in Leopold III. Habsburški · Poglej več »
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Novo!!: Kanton Bern in Ludvik IV. Wittelsbaški · Poglej več »
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Novo!!: Kanton Bern in Merovingi · Poglej več »
Mezolitik
Mezolitik je zgodovinsko obdobje, ki se začne pred 10.000 leti s koncem ledene dobe.
Novo!!: Kanton Bern in Mezolitik · Poglej več »
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Novo!!: Kanton Bern in Ministerial · Poglej več »
Mittelland (Švica)
Švicarske regije, Mittelland je označena z rumeno Mittelland ali švicarska planota (francosko plateau suisse, le Plateau; italijansko Altopiano svizzero, retoromansko Svizra bassa) je ena od treh geografskih regij v Švici s približno 30 odstotki površine, poleg Jure in Alp.
Novo!!: Kanton Bern in Mittelland (Švica) · Poglej več »
Nekropola
Nekropola je v arheološkem izrazoslovju grobišče.
Novo!!: Kanton Bern in Nekropola · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Kanton Bern in Nemščina · Poglej več »
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Novo!!: Kanton Bern in Neolitik · Poglej več »
Oppidum
Opidum (latinsko: oppidum, mn. oppida), veliko utrjeno naselje iz železne dobe.
Novo!!: Kanton Bern in Oppidum · Poglej več »
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Novo!!: Kanton Bern in Otoni · Poglej več »
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Novo!!: Kanton Bern in Paleolitik · Poglej več »
Prazgodovinska kolišča okoli Alp
Prazgodovinska kolišča okoli Alp so vrsta prazgodovinskih naselbin (ali stanovanjskih hiš) v Alpah in okoli njih, zgrajenih od približno 5000 do 500 pr.
Novo!!: Kanton Bern in Prazgodovinska kolišča okoli Alp · Poglej več »
Rimski mozaik
Rimski mozaik je mozaik, izdelan v rimskem obdobju, v celotni Rimski republiki in poznejšem cesarstvu.
Novo!!: Kanton Bern in Rimski mozaik · Poglej več »
Romanski jeziki
Romanski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Kanton Bern in Romanski jeziki · Poglej več »
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Novo!!: Kanton Bern in Rudolf I. Habsburški · Poglej več »
Rudolf Rheinfeldški
Rudolf Rheinfeldški ali Rudof Švabski, švabski vojvoda, nemški protikralj, * okrog 1025; † 15.
Novo!!: Kanton Bern in Rudolf Rheinfeldški · Poglej več »
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Novo!!: Kanton Bern in Salijci · Poglej več »
Sherlock Holmes
Sidneya Pageta iz ''The Strand Magazine''. Sherlock Holmes je izmišljeni detektiv iz pozne viktorijanske dobe, škotskega pisatelja in zdravnika, Arthurja Conana Doyla.
Novo!!: Kanton Bern in Sherlock Holmes · Poglej več »
Simmental
Simmental iz Niesena, na desni veriga Stockhorn, na levi vznožje doline Diemtig Simmental (Freiburger Patois le Chebetô) je dolina na zahodnem Bernskem Oberlandu v kantonu Bern v Švici.
Novo!!: Kanton Bern in Simmental · Poglej več »
Slap
Slap je točka v reki ali potoku, kjer voda teče čez navpični pad ali vrsto strmih padcev.
Novo!!: Kanton Bern in Slap · Poglej več »
Soteska
Gorenjskem. Skoznjo teče Tržiška Bistrica. Soteska (tudi: globel, kanjon, tesen, tesnica, korita, vintgar, grapa) je globoka ozka dolina s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in običajno s tekočo vodo na dnu.
Novo!!: Kanton Bern in Soteska · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Kanton Bern in Srednji vek · Poglej več »
Staro mesto Bern
Staro mesto Bern (nemško Altstadt) je srednjeveško središče mesta Bern v Švici.
Novo!!: Kanton Bern in Staro mesto Bern · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Kanton Bern in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Tirna vzpenjača
Funikular v Froibouegz uporablja vodo Različne razporeditve tirov Funikular, železniška vzpenjača ali tirna vzpenjača je tirnično vozilo, ki se vzpenja (ali spušča) po železniških tirih z velikim naklonom.
Novo!!: Kanton Bern in Tirna vzpenjača · Poglej več »
Uri
Uri je eden od 26 švicarskih kantonov.
Novo!!: Kanton Bern in Uri · Poglej več »
Verdunska pogodba
Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.
Novo!!: Kanton Bern in Verdunska pogodba · Poglej več »
Wengen
Wengen je gorska vas v Bernskem Oberlandu v osrednji Švici in je del regije Jungfrau.
Novo!!: Kanton Bern in Wengen · Poglej več »
Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch
Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch (uradno Swiss Alps Jungfrau-Aletsch) se nahaja na jugozahodu Švice med kantonoma Bern in Valais.
Novo!!: Kanton Bern in Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch · Poglej več »
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Novo!!: Kanton Bern in Zlato · Poglej več »
