Kazalo
17 odnosi: Antropologija, Arheologija, Čin Ši Huang, Bakrena doba, Bronasta doba, Dolina kraljev, Etruščani, Faraon, Paleolitik, Poganstvo, Rimsko cesarstvo, Rodovitni polmesec, Stari Egipt, Tebe, Egipt, Tutankamon, Verne duše, Votivni dar.
- Antropologija
- Običaji ob smrti
Antropologija
Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).
Poglej Grobni pridatek in Antropologija
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Grobni pridatek in Arheologija
Čin Ši Huang
Čin Ši Huang (kitajsko 秦始皇帝, pinjin Qín Shǐhuángdì, poslovenjeno "Prvi vzvišeni bog, cesar Čina") je bil ustanovitelj dinastije Čin in prvi cesar združene Kitajske, * februar 259 pr. n. št.,, † 12. julij 210 pr. n. št. Kot vladar ni privzel naslova »kralj« (王, wáng), ki sta ga nosila prejšnja vladarja Šanga in Džova, ampak je od leta 221 pr.
Poglej Grobni pridatek in Čin Ši Huang
Bakrena doba
Bakrena doba (χαλκός khalkós, "baker" and λίθος. líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin.
Poglej Grobni pridatek in Bakrena doba
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Grobni pridatek in Bronasta doba
Dolina kraljev
Dolina kraljev (koptsko ϫ ⲏⲙⲉ, translit džēme), znana tudi kot Dolina vrat kraljev je dolina v Egiptu, kjer so v obdobju skoraj 500 let od 16.
Poglej Grobni pridatek in Dolina kraljev
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Grobni pridatek in Etruščani
Faraon
Posmrtna maska faraona Tutankamona Faraon je bil naziv za vladarja (kralja) v starem Egiptu.
Poglej Grobni pridatek in Faraon
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Grobni pridatek in Paleolitik
Poganstvo
Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.
Poglej Grobni pridatek in Poganstvo
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Grobni pridatek in Rimsko cesarstvo
Rodovitni polmesec
Rodovitni polmesec Rodovitni polmesec je območje Bližnjega vzhoda, ki se pričenja ob Perzijskem zalivu, vodi skozi Mezopotamijo ob rekah Evfrat in Tigris (v današnjem Iraku), se nadaljuje čez regijo Džazira v današnji Siriji do južne Turčije, kjer se obrne proti jugu in ob vzhodni obali Sredozemskega morja poteka čez današnjo severozahodno Sirijo, Libanon ter vzdolž reke Jordan prek današnje Jordanije, palestinskega Zahodnega brega in Izraela do Egipta.
Poglej Grobni pridatek in Rodovitni polmesec
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Grobni pridatek in Stari Egipt
Tebe, Egipt
Območje Luksorja - nekdanjih Teb Tebe (starogrško Θῆβαι, Thēbai), ki so bile starim Egipčanom znane kot Waset, so bile staro egipčansko mesto ob Nilu, približno 800 km južno od Sredozemskega morja.
Poglej Grobni pridatek in Tebe, Egipt
Tutankamon
Tutankamon (egipčansko twt-ꜥnḫ-jmn, Təwātə-ʿānəḫ-amānə, egiptološka izgovarjava Tūt-anḫ-āmen) je bil faraon, zadnji iz svoje kraljevske družine, ki je vladal proti koncu Osemnajste egipčanske dinastije od okoli 1332 do 1323 pr.
Poglej Grobni pridatek in Tutankamon
Verne duše
Verne duše (tudi vernih duš dan, vseh vernih duš dan, spomin vseh vernih rajnih) je krščanski praznik, ki se obhaja v katoliški Cerkvi 2. novembra v spomin na zveličane člane Cerkve, ki se še očiščujejo v vicah.
Poglej Grobni pridatek in Verne duše
Votivni dar
Votivni dar je eden ali več predmetov, ki so prikazani ali shranjeni brez namena izterjave ali uporabe na svetem kraju v verske namene.
Poglej Grobni pridatek in Votivni dar