Bakrena doba in Grobni pridatek

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Bakrena doba in Grobni pridatek

Bakrena doba vs. Grobni pridatek

Bakrena doba (χαλκός khalkós, "baker" and λίθος. líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin. Sodobni raziskovalci menijo, da je to obdobje podskupina širšega neolitika, prejšnji učenjaki pa so ga opredelili kot prehodno obdobje med neolitikom in bronasto dobo. Velja tudi za prvo fazo od treh v kovinski dobi. Arheološko najdišče Belovode na planini Rudnik v ima najstarejše varno datirane dokaze o taljenju bakra pri visoki temperaturi na svetu iz leta 5000 pr. n. št. (7000 pred sedanjostjo). Prehod iz bakrene dobe v bronasto dobo se je v Evropi zgodil med poznim 5. in poznim 3. tisočletjem pr. n. št. Na antičnem Bližnjem vzhodu je bakrena doba zajemala približno isto obdobje, ki se je začelo v poznem 5. tisočletju pred našim štetjem in je trajalo približno tisočletje, preden je povzročilo zgodnjo bronasto dobo. Kljub temu je študija v reviji Antiquity iz leta 2013 poročala o najdbi pločevinaste bronaste folije iz arheološkega najdišča Pločnik iz l. 4650 pr. n. št., kot tudi 14 drugih artefaktov iz Bolgarije in Srbije iz obdobja pred 4000 pr. n. št., kar je pokazalo, da je bil zgodnji kositrni bron pogostejši, kot se je mislilo prej, in se je neodvisno razvil v Evropi 1500 let pred prvimi zlitinami kositrnega brona na Bližnjem vzhodu. Grobni pridatki (arheologija in antropologija) so predmeti pokopani skupaj s pokojnikom.

Arheologija

Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.

Arheologija in Bakrena doba · Arheologija in Grobni pridatek · Poglej več »

Rodovitni polmesec

Rodovitni polmesec Rodovitni polmesec je območje Bližnjega vzhoda, ki se pričenja ob Perzijskem zalivu, vodi skozi Mezopotamijo ob rekah Evfrat in Tigris (v današnjem Iraku), se nadaljuje čez regijo Džazira v današnji Siriji do južne Turčije, kjer se obrne proti jugu in ob vzhodni obali Sredozemskega morja poteka čez današnjo severozahodno Sirijo, Libanon ter vzdolž reke Jordan prek današnje Jordanije, palestinskega Zahodnega brega in Izraela do Egipta.

Bakrena doba in Rodovitni polmesec · Grobni pridatek in Rodovitni polmesec · Poglej več »