Kazalo
56 odnosi: Anatolija, Štefan Dečanski, Štefan Dragutin, Štefan Dušan, Štefan Konstantin, Štefan Milutin, Štefan Nemanja, Štefan Prvokronani, Štefan Radoslav, Štefan Uroš I., Štefan Uroš V., Štefan V. Ogrski, Štefan Vladislav I., Štefan Vladislav II., Balkan, Beograd, Bizantinsko cesarstvo, Car, Dalmacija, Drugo bolgarsko cesarstvo, Dušanov zakonik, Dubrovnik, Epirski despotat, Evropa, Jadransko morje, Jurij Nemanjić, Kalojan, Kotor, Kralj, Krščanstvo, Križarske vojne, Kumani, Meniška skupnost na gori Atos, Nadškofija, Neretva, Nomokanon Svetega Save, Ogrska, Papež Inocenc VI., Patriarhat, Samostan Žiča, Sava, Skader, Srbščina, Srbija, Srbska pravoslavna cerkev, Srbsko cesarstvo, Sremsko kraljestvo, Sveti Sava, Travunija, Velika Morava, ... Razširi indeks (6 več) »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Nemanjići in Anatolija
Štefan Dečanski
Štefan Uroš III.
Poglej Nemanjići in Štefan Dečanski
Štefan Dragutin
Štefan Dragutin (srbsko Стефан Драгутин, Stefan Dragutin, madžarsko Dragutin István) je bil od leta 1276 do 1282 kralj Kraljevine Srbije.
Poglej Nemanjići in Štefan Dragutin
Štefan Dušan
Štefan Uroš IV.
Poglej Nemanjići in Štefan Dušan
Štefan Konstantin
Štefan Konstantin Nemanjić (srbsko Стефан Константин, Stefan Konstantin) je bil srbski knez iz dinastije Nemanjić, sin in naslednik kralja Štefana Milutina.
Poglej Nemanjići in Štefan Konstantin
Štefan Milutin
Štefan Uroš II.
Poglej Nemanjići in Štefan Milutin
Štefan Nemanja
Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.
Poglej Nemanjići in Štefan Nemanja
Štefan Prvokronani
Štefan II.
Poglej Nemanjići in Štefan Prvokronani
Štefan Radoslav
Štefan Radoslav Nemanjić (srbsko Стефан Радослав Немањић, Stefan Radoslav Nemanjić) je bil najstarejši sin srbskega kralja Štefana Prvovenčanega.
Poglej Nemanjići in Štefan Radoslav
Štefan Uroš I.
Štefan Uroš I. (srbsko Стефан Урош I, Stefan Uroš I), znan tudi kot Uroš Veliki (srbsko Урош Велики, Uroš Veliki) je bil od leta 1243 do 1276 kralj Srbije.
Poglej Nemanjići in Štefan Uroš I.
Štefan Uroš V.
Štefan Uroš V. Nemanjić (srbsko Стефан Урош V/Stefan Uroš V), znan tudi kot Uroš Nemočni (srbsko Урош Нејаки/Uroš Nejaki) je bil drugi cesar (car) Srbskega cesarstva, ki je vladal od leta 1355 do 1371.
Poglej Nemanjići in Štefan Uroš V.
Štefan V. Ogrski
Štefan V. (madžarsko V. István, hrvaško Stjepan V., slovaško Štefan V) jo bil kralj Ogrske in Hrvaške (1270-1272) in vojvoda Štajerske (1258-1260), * pred 18. oktobrom 1239, † 6. avgust 1272, otok Csepel, Pešta, Ogrsko kraljestvo. Bil je najstarejši sin kralja Béle IV.
Poglej Nemanjići in Štefan V. Ogrski
Štefan Vladislav I.
Štefan Vladislav I. (srbsko Стефан Владислав, Stefan Vladislav) je bil od leta 1234 do 1243 kralj Srbije, * okoli 1198, † po 1264.
Poglej Nemanjići in Štefan Vladislav I.
Štefan Vladislav II.
Štefan Vladislav II.
Poglej Nemanjići in Štefan Vladislav II.
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Nemanjići in Balkan
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Nemanjići in Beograd
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Nemanjići in Bizantinsko cesarstvo
Car
Cár je bil naslov južno- in vzhodnoslovanskih (pravoslavnih) vladarjev od Simeona I. Bolgarskega in nekaj njegovih naslednikov, preko srbskega carja Dušana, v Rusiji oz.
Poglej Nemanjići in Car
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Nemanjići in Dalmacija
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Nemanjići in Drugo bolgarsko cesarstvo
Dušanov zakonik
Dušanov zakonik je najpomembnejši zakonik srednjeveške fevdalne Srbije, sprejet leta 1349 na skupščini v Skopju.
Poglej Nemanjići in Dušanov zakonik
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Nemanjići in Dubrovnik
Epirski despotat
Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Nemanjići in Epirski despotat
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Nemanjići in Evropa
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Nemanjići in Jadransko morje
Jurij Nemanjić
Jurij Nemanjić ali Jurij Zetski (srbsko Ђорђе Немањић / Đorđe Nemanjić; fl. 1208–1243) je bil veliki knez Zete od najmanj 1208 do najmanj 1243.
Poglej Nemanjići in Jurij Nemanjić
Kalojan
Kalojan, Kalojan Asen ali Ivan I. Kalojan (bolgarsko: Калоян Асен, Kalojan Asen, grško: Καλογιάννης ή Ιωαννίτσης Kalojannes e Ioannices), bolgarski car (1197-1207), * 1168 ali 1169, † oktober 1207, Solun, Grčija.
Poglej Nemanjići in Kalojan
Kotor
Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.
Poglej Nemanjići in Kotor
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Nemanjići in Kralj
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Nemanjići in Krščanstvo
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Nemanjići in Križarske vojne
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Nemanjići in Kumani
Meniška skupnost na gori Atos
Atos (grško, Áthos) je gora in polotok v severovzhodni Grčiji in pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva.
Poglej Nemanjići in Meniška skupnost na gori Atos
Nadškofija
Nadškofija je škofija, ki je bila povzdignjena zaradi pomembnosti (velikosti, zgodovinskih razlogov ipd.) in jo sestavlja več škofij.
Poglej Nemanjići in Nadškofija
Neretva
Neretva (srbska cirilica: Неретва), znana tudi kot Narenta, je ena večjih rek na vzhodnem delu jadranskega povodja.
Poglej Nemanjići in Neretva
Nomokanon Svetega Save
Zakonopravilo svetega Save, Iloviški prepis iz leta 1262 Nomokanon Svetega Save (iz grškega nomos – civilni zakon in kanon – cerkveni zakon), srbsko Zakonopravilo, Krmčija ali Nomokanon, je zbornik bizantinskih cerkvenih in civilnih predpisov, ki jih je za srbske razmere priredil sveti Sava na začetku 13.
Poglej Nemanjići in Nomokanon Svetega Save
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Nemanjići in Ogrska
Papež Inocenc VI.
Inocenc VI., rojen kot Étienne Aubert je bil katoliški papež; * 1282 Beyssac (okraj Corrèze, Limousin, Francosko kraljestvo; danes: Francija); † 12. september 1362, Avignon (Provansa, Papeška država – danes Francija).
Poglej Nemanjići in Papež Inocenc VI.
Patriarhat
Patriarhat je družbena ureditev, pri kateri imajo vso avtoriteto moški predstavniki družin, ki sestavljajo skupnost.
Poglej Nemanjići in Patriarhat
Samostan Žiča
Samostan je zgradil prvi srbski kralj Stefan Nemanjić Prvovenčani (veliki župan 1196-1217, kralj 1217-1228) v letih 1206 do 1221.
Poglej Nemanjići in Samostan Žiča
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Nemanjići in Sava
Skader
Skader (albansko: Shkodër ali Shkodra; črnogorsko/srbohrvaško Skadar), mesto ob Skadrskem jezeru v severozahodni Albaniji, glavno mesto Skadrskega okrožja.
Poglej Nemanjići in Skader
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Nemanjići in Srbščina
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Nemanjići in Srbija
Srbska pravoslavna cerkev
Zastava Stolnica svetega Save v Beogradu Srbski pravoslavni križ Srbska pravoslavna cerkev je ena od samostojnih (avtokefalnih) pravoslavnih patriarhij.
Poglej Nemanjići in Srbska pravoslavna cerkev
Srbsko cesarstvo
Srbsko cesarstvo (srbsko Српско царство/Srpsko carstvo) je bila srednjeveška srbska država, ki se je sredi 14.
Poglej Nemanjići in Srbsko cesarstvo
Sremsko kraljestvo
Sremsko kraljestvo (starosrbsko srѣmьska zemlѩ, Sremska zemlja) ali Kraljestvo Štefana Dragutina (srbsko Област Стефана Драгутина, Oblast Stefana Dragutina) je bilo srednjeveško srbsko kraljestvo.
Poglej Nemanjići in Sremsko kraljestvo
Sveti Sava
samostanu Studenica Sveti Sava je bil srbski plemič, menih, iguman samostana Studenica, književnik, diplomat in prvi nadškof avtokefalne Srbske pravoslavne cerkve, * okoli 1174, † 14. januar 1236 (po julijanskem koledarju).
Poglej Nemanjići in Sveti Sava
Travunija
Travunija (srbsko Травунија/Travunija, starogrško, Terbounía, sodobna izgovarjava Tervounía, latinsko Tribunia) je bila srednjeveška kneževina in del srednjeveške Srbije (850–1371).
Poglej Nemanjići in Travunija
Velika Morava
Velika Morava ali le Morava (srbska cirilica: Велика Морава) je reka v osrednji Srbiji.
Poglej Nemanjići in Velika Morava
Vlastimirovići
Vlastimirovići, v nekaterih virih tudi Višeslavići ili Vojislavići (srbsko Властимировићи, Вишеславићи ali Војиславићи), so bili prva srbska vladarska rodbina, o kateri obstajajo zgodovinski zapisi.
Poglej Nemanjići in Vlastimirovići
Vukan Nemanjić
Vukan Nemanjić (srbsko Вукан Немањић/Vukan Nemanjić) je bil od leta 1202 do 1204 veliki knez Kneževine Srbije in od leta 1195 do svoje smrti veliki knez (naslovni kralj) Pomorja, * pred 1165, † po 1207.
Poglej Nemanjići in Vukan Nemanjić
Vukanovići
Vukanovići (srbsko Вукановићи, Vukanovići) so bili srbska vladarska dinastija, ki je od začetka 11.
Poglej Nemanjići in Vukanovići
Zahumje
Zahumje (''Zachlumia'') z okolico na vrhuncu svoje moči Zahumje ali Zahumlje (srbsko: Zahumlje), kasneje Hum, je srednjeveško samostojno ozemlje (sklavinija, kneževina) ob Jadranskem morju med Neretvo in Dubrovnikom, vključno s polotokom Pelješcem.
Poglej Nemanjići in Zahumje
1217
1217 (MCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Nemanjići in 1217
1346
1346 (MCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Nemanjići in 1346
Prav tako znan kot Rodbina Nemanjić.