Hitreje kot brskalnik!
59 odnosi: Anastazij I. Dikor, Četrta križarska vojna, Bizantinski senat, Bizantinsko cesarstvo, Dioklecijan, Druga svetovna vojna, DZS, Etimologija, Fidejkomis, Filozofija, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Hadrijan, Hanibal, Iberski polotok, Italija, Justinijan I., Kišinjov, Klavdij I., Latinščina, Latinci, Likaonija, Liktor, Livij, Logotet, Mark Avrelij, Mark Tulij Cicero, Mezija, Moldavija, Nerva, Nikifor II. Fokas, Paflagonija, Paleologi, Patriciji (plemstvo), Pizidija, Plebejci, Principat, Promagistrat, Prva punska vojna, Prva svetovna vojna, Rimska republika, Rimski diktator, Rimski konzul, Rimski senat, Rimsko pravo, Romunija, Samniti, Sardinija, Sicilija (rimska provinca), Srednji vek, ..., Strateg, Sula, Tiberij, Ticino, Tit Flavij, Toga, Trakija (rimska provinca), Tribun, Varna, Bolgarija. Razširi indeks (9 več) »
Anastazij I. Dikor
Anastazij I. Dikor (latinsko, grško Ἀναστάσιος) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 491 do 518, * okoli 431, † 9. julij 518.
Novo!!: Pretor in Anastazij I. Dikor · Poglej več »
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Novo!!: Pretor in Četrta križarska vojna · Poglej več »
Bizantinski senat
Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.
Novo!!: Pretor in Bizantinski senat · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Pretor in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Novo!!: Pretor in Dioklecijan · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Pretor in Druga svetovna vojna · Poglej več »
DZS
DZS, d.d. (nekdaj Državna založba Slovenije) je slovenska založba, ki se osredotoča na izdajanje učbenikov, leksikonov, slovarjev in sorodnih tiskovin, pomembna dejavnost podjetja pa je tudi trgovina s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami.
Novo!!: Pretor in DZS · Poglej več »
Etimologija
Etimologíja (grško: étymología.
Novo!!: Pretor in Etimologija · Poglej več »
Fidejkomis
Gospostvo Brdo je bilo nekoč fidejkomis rodbine Zois Fidejkomis (iz latinskega fidei commissum: izročeno v varstvo) je bilo v rimskem pravu določilo v oporoki, ki je dediču nalagalo, da podedovano imetje po določenem času prepusti tretji osebi.
Novo!!: Pretor in Fidejkomis · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Pretor in Filozofija · Poglej več »
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Novo!!: Pretor in Gaj Avgust Oktavijan · Poglej več »
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Pretor in Gaj Julij Cezar · Poglej več »
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Novo!!: Pretor in Hadrijan · Poglej več »
Hanibal
Hanibal ali Hanibal Barka, kartažanski vojskovodja in državnik, * 247 pr. n. št., † 183/182 pr. n. št.
Novo!!: Pretor in Hanibal · Poglej več »
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Novo!!: Pretor in Iberski polotok · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Pretor in Italija · Poglej več »
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Novo!!: Pretor in Justinijan I. · Poglej več »
Kišinjov
Kišinjov ali Kišinjev (moldavsko in romunsko Chișinău) je upravno središče in center osrednjih gospodarskih, znanstvenih in kulturnih institucij moldavske republike.
Novo!!: Pretor in Kišinjov · Poglej več »
Klavdij I.
Tiberij Klavdij Neron Druz Germanik (latinsko Tiberius Claudius Nero Drusus Germanicus; krajše Klavdij I.), rimski cesar, * 1. avgust 10 pr. n. št., Lugdunum, Lugdunska Galija, † 13. oktober 54, Rim.
Novo!!: Pretor in Klavdij I. · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Pretor in Latinščina · Poglej več »
Latinci
Latinci so bili antični prebivalci Lacija (latinsko Latium, italijansko Lazio), pokrajine v srednji Italiji.
Novo!!: Pretor in Latinci · Poglej več »
Likaonija
Likaonija (grško, Likaonija, turško Likaonya) je bila velika pokrajina v osrednji Mali Aziji severno od gorovja Taurus.
Novo!!: Pretor in Likaonija · Poglej več »
Liktor
Liktor (latinsko: lictor, morda iz latinskega ligare – povezati), pripadnik posebne skupine rimskih državnih uslužbencev, katerih naloga je bila skrb in varovanje tistih magistratov Rimske republike in Cesarstva, ki so imeli izvršilno oblast (imperium).
Novo!!: Pretor in Liktor · Poglej več »
Livij
Livij je moško osebno ime.
Novo!!: Pretor in Livij · Poglej več »
Logotet
Logotet (grško, logothétēs, mn., logothétai, latinsko logotheta, mn. logothetae, bolgarsko логотет, logotet, romunsko logofăt, srbsko логотет, logotet) je bil uradniški naziv, ki izvira iz Bizantinskega cesarstva.
Novo!!: Pretor in Logotet · Poglej več »
Mark Avrelij
Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).
Novo!!: Pretor in Mark Avrelij · Poglej več »
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Novo!!: Pretor in Mark Tulij Cicero · Poglej več »
Mezija
Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.
Novo!!: Pretor in Mezija · Poglej več »
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Novo!!: Pretor in Moldavija · Poglej več »
Nerva
Nerva, rimski cesar, * 8. november 30, † 27. januar 98.
Novo!!: Pretor in Nerva · Poglej več »
Nikifor II. Fokas
Nikifor II.
Novo!!: Pretor in Nikifor II. Fokas · Poglej več »
Paflagonija
Zemljevid Male Azije iz 15. stoletjaPaflagonija (grško: Παφλαγονíα latinsko: Paphlagonia) je antična pokrajina na obali Črnega morja v osrednji severni Anatoliji med Bitinijo in Pontom.
Novo!!: Pretor in Paflagonija · Poglej več »
Paleologi
Paleologi (grško, Paleológos, mn., Paleológoi) so bili bizantinska grška rodbina,Vasiliev, Aleksandr A. (1964).
Novo!!: Pretor in Paleologi · Poglej več »
Patriciji (plemstvo)
emonskega patricija, razstavljen v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani Patriciji (lat. patricii, ednina patricius) so bili prvobitni člani elitnega družbenega sloja v antičnem Rimu.
Novo!!: Pretor in Patriciji (plemstvo) · Poglej več »
Pizidija
Pizidija (grško Πισιδία, latinsko) je bila antična pokrajina v Mali Aziji.
Novo!!: Pretor in Pizidija · Poglej več »
Plebejci
Plebejci so bili v starem Rimu najnižji sloj prebivalstva, ki ni imel vseh državljanskih pravic.
Novo!!: Pretor in Plebejci · Poglej več »
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Novo!!: Pretor in Principat · Poglej več »
Promagistrat
Promagistrat (latinsko) je bil bivši rimski konzul ali bivši pretor, ki sta ga Rimska republika in Rimsko cesarstvo ob koncu njegovega letnega mandata ali pozneje pooblastila za poveljevanje rimski vojski.
Novo!!: Pretor in Promagistrat · Poglej več »
Prva punska vojna
Prva punska vojna je vojna med Rimljani in Kartažani.
Novo!!: Pretor in Prva punska vojna · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Pretor in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Novo!!: Pretor in Rimska republika · Poglej več »
Rimski diktator
Diktator je bil magistrat Rimske republike, ki je dobil popolna in izključna pooblastila za reševanje izrednih vojnih razmer ali kakšnih drugih posebnih nalog.
Novo!!: Pretor in Rimski diktator · Poglej več »
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Novo!!: Pretor in Rimski konzul · Poglej več »
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Novo!!: Pretor in Rimski senat · Poglej več »
Rimsko pravo
Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.
Novo!!: Pretor in Rimsko pravo · Poglej več »
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Pretor in Romunija · Poglej več »
Samniti
Tirenskega morja Samniti ali Sabeli (latinsko) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v Samniju, južnem srednjem delu Apeninskega polotoka, in se večkrat vojskovalo z Rimsko republiko.
Novo!!: Pretor in Samniti · Poglej več »
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Novo!!: Pretor in Sardinija · Poglej več »
Sicilija (rimska provinca)
Provinca Sicilija, prva provinca, ki jo je pridobila Rimska republika.
Novo!!: Pretor in Sicilija (rimska provinca) · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Pretor in Srednji vek · Poglej več »
Strateg
Bista neznanega grškega stratega s korintskim šlemom; rimska kopija grškega kipa iz leta okrog 400 pr. n. št. Insignije stratigósa sodobne grške armade. Strateg (grško: στρατηγός, strategos), v antični Grčiji in Bizantinskem cesarstvu vojskovodja ali general, lahko tudi vojaški guverner.
Novo!!: Pretor in Strateg · Poglej več »
Sula
Lúcij Kornélij Súla Féliks (latinsko), rimski politik, diktator in vojskovodja, * 138 pr. n. št., † 78 pr. n. št. Sula je bil potomec patricijske Kornelijske rodbine.
Novo!!: Pretor in Sula · Poglej več »
Tiberij
Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.
Novo!!: Pretor in Tiberij · Poglej več »
Ticino
Ticino (latinsko Ticinus, nemško Tessin) je 280 km dolga reka v švicarskem kantonu Ticino in italijanskih deželah Piemontu in Lombardiji in levi pritok Pada.
Novo!!: Pretor in Ticino · Poglej več »
Tit Flavij
Tit Flavij (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal leta 79-81, * 30.
Novo!!: Pretor in Tit Flavij · Poglej več »
Toga
Toga Toga, značilno oblačilo antičnega Rima, približno 6 m dolg kos tkanine, ki se je ovil okoli telesa.
Novo!!: Pretor in Toga · Poglej več »
Trakija (rimska provinca)
Rimska dioceza Trakija Trakija (latinsko: Provincia Thracia, grško: Θρᾴκη, uradno ἐπαρχία Θρᾳκῶν), provinca Rimskega cesarstva.
Novo!!: Pretor in Trakija (rimska provinca) · Poglej več »
Tribun
Tribun (latinsko tribunus) je bil naslov različnih izvoljenih uradnikov v starem Rimu.
Novo!!: Pretor in Tribun · Poglej več »
Varna, Bolgarija
Varna je glavno mesto okraja Varna v vzhodni Bolgariji in z okoli 340.000 prebivalci (v metropolitanskem območju skoraj pol milijona) tretje največje mesto v državi (za Sofijo in Plovdivom).
Novo!!: Pretor in Varna, Bolgarija · Poglej več »
