Kazalo
59 odnosi: Anastazij I. Dikor, Četrta križarska vojna, Bizantinski senat, Bizantinsko cesarstvo, Dioklecijan, Druga svetovna vojna, DZS, Etimologija, Fidejkomis, Filozofija, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Hadrijan, Hanibal, Iberski polotok, Italija, Justinijan I., Kišinjov, Klavdij I., Latinščina, Latinci, Likaonija, Liktor, Livij, Logotet, Mark Avrelij, Mark Tulij Cicero, Mezija, Moldavija, Nerva, Nikifor II. Fokas, Paflagonija, Paleologi, Patriciji (plemstvo), Pizidija, Plebejci, Principat, Promagistrat, Prva punska vojna, Prva svetovna vojna, Rimska republika, Rimski diktator, Rimski konzul, Rimski senat, Rimsko pravo, Romunija, Samniti, Sardinija, Sicilija (rimska provinca), Srednji vek, ... Razširi indeks (9 več) »
- Cursus honorum
- Rimsko pravo
Anastazij I. Dikor
Anastazij I. Dikor (latinsko, grško Ἀναστάσιος) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 491 do 518, * okoli 431, † 9. julij 518.
Poglej Pretor in Anastazij I. Dikor
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Poglej Pretor in Četrta križarska vojna
Bizantinski senat
Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.
Poglej Pretor in Bizantinski senat
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Pretor in Bizantinsko cesarstvo
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Pretor in Dioklecijan
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Pretor in Druga svetovna vojna
DZS
DZS, d.d. (nekdaj Državna založba Slovenije) je slovenska založba, ki se osredotoča na izdajanje učbenikov, leksikonov, slovarjev in sorodnih tiskovin, pomembna dejavnost podjetja pa je tudi trgovina s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami.
Poglej Pretor in DZS
Etimologija
Etimologíja (grško: étymología.
Poglej Pretor in Etimologija
Fidejkomis
Gospostvo Brdo je bilo nekoč fidejkomis rodbine Zois Fidejkomis (iz latinskega fidei commissum: izročeno v varstvo) je bilo v rimskem pravu določilo v oporoki, ki je dediču nalagalo, da podedovano imetje po določenem času prepusti tretji osebi.
Poglej Pretor in Fidejkomis
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Pretor in Filozofija
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Pretor in Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Pretor in Gaj Julij Cezar
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Poglej Pretor in Hadrijan
Hanibal
Hanibal ali Hanibal Barka, kartažanski vojskovodja in državnik, * 247 pr. n. št., † 183/182 pr. n. št.
Poglej Pretor in Hanibal
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Pretor in Iberski polotok
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Pretor in Italija
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Pretor in Justinijan I.
Kišinjov
Kišinjov ali Kišinjev (moldavsko in romunsko Chișinău) je upravno središče in center osrednjih gospodarskih, znanstvenih in kulturnih institucij moldavske republike.
Poglej Pretor in Kišinjov
Klavdij I.
Tiberij Klavdij Neron Druz Germanik (latinsko Tiberius Claudius Nero Drusus Germanicus; krajše Klavdij I.), rimski cesar, * 1. avgust 10 pr. n. št., Lugdunum, Lugdunska Galija, † 13. oktober 54, Rim.
Poglej Pretor in Klavdij I.
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Pretor in Latinščina
Latinci
Latinci so bili antični prebivalci Lacija (latinsko Latium, italijansko Lazio), pokrajine v srednji Italiji.
Poglej Pretor in Latinci
Likaonija
Likaonija (grško, Likaonija, turško Likaonya) je bila velika pokrajina v osrednji Mali Aziji severno od gorovja Taurus.
Poglej Pretor in Likaonija
Liktor
Liktor (latinsko: lictor, morda iz latinskega ligare – povezati), pripadnik posebne skupine rimskih državnih uslužbencev, katerih naloga je bila skrb in varovanje tistih magistratov Rimske republike in Cesarstva, ki so imeli izvršilno oblast (imperium).
Poglej Pretor in Liktor
Livij
Livij je moško osebno ime.
Poglej Pretor in Livij
Logotet
Logotet (grško, logothétēs, mn., logothétai, latinsko logotheta, mn. logothetae, bolgarsko логотет, logotet, romunsko logofăt, srbsko логотет, logotet) je bil uradniški naziv, ki izvira iz Bizantinskega cesarstva.
Poglej Pretor in Logotet
Mark Avrelij
Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).
Poglej Pretor in Mark Avrelij
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Poglej Pretor in Mark Tulij Cicero
Mezija
Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.
Poglej Pretor in Mezija
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Pretor in Moldavija
Nerva
Nerva, rimski cesar, * 8. november 30, † 27. januar 98.
Poglej Pretor in Nerva
Nikifor II. Fokas
Nikifor II.
Poglej Pretor in Nikifor II. Fokas
Paflagonija
Zemljevid Male Azije iz 15. stoletjaPaflagonija (grško: Παφλαγονíα latinsko: Paphlagonia) je antična pokrajina na obali Črnega morja v osrednji severni Anatoliji med Bitinijo in Pontom.
Poglej Pretor in Paflagonija
Paleologi
Paleologi (grško, Paleológos, mn., Paleológoi) so bili bizantinska grška rodbina,Vasiliev, Aleksandr A. (1964).
Poglej Pretor in Paleologi
Patriciji (plemstvo)
emonskega patricija, razstavljen v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani Patriciji (lat. patricii, ednina patricius) so bili prvobitni člani elitnega družbenega sloja v antičnem Rimu.
Poglej Pretor in Patriciji (plemstvo)
Pizidija
Pizidija (grško Πισιδία, latinsko) je bila antična pokrajina v Mali Aziji.
Poglej Pretor in Pizidija
Plebejci
Plebejci so bili v starem Rimu najnižji sloj prebivalstva, ki ni imel vseh državljanskih pravic.
Poglej Pretor in Plebejci
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Poglej Pretor in Principat
Promagistrat
Promagistrat (latinsko) je bil bivši rimski konzul ali bivši pretor, ki sta ga Rimska republika in Rimsko cesarstvo ob koncu njegovega letnega mandata ali pozneje pooblastila za poveljevanje rimski vojski.
Poglej Pretor in Promagistrat
Prva punska vojna
Prva punska vojna je vojna med Rimljani in Kartažani.
Poglej Pretor in Prva punska vojna
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Pretor in Prva svetovna vojna
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Pretor in Rimska republika
Rimski diktator
Diktator je bil magistrat Rimske republike, ki je dobil popolna in izključna pooblastila za reševanje izrednih vojnih razmer ali kakšnih drugih posebnih nalog.
Poglej Pretor in Rimski diktator
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Pretor in Rimski konzul
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Poglej Pretor in Rimski senat
Rimsko pravo
Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.
Poglej Pretor in Rimsko pravo
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Pretor in Romunija
Samniti
Tirenskega morja Samniti ali Sabeli (latinsko) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v Samniju, južnem srednjem delu Apeninskega polotoka, in se večkrat vojskovalo z Rimsko republiko.
Poglej Pretor in Samniti
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Pretor in Sardinija
Sicilija (rimska provinca)
Provinca Sicilija, prva provinca, ki jo je pridobila Rimska republika.
Poglej Pretor in Sicilija (rimska provinca)
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Pretor in Srednji vek
Strateg
Bista neznanega grškega stratega s korintskim šlemom; rimska kopija grškega kipa iz leta okrog 400 pr. n. št. Insignije stratigósa sodobne grške armade. Strateg (grško: στρατηγός, strategos), v antični Grčiji in Bizantinskem cesarstvu vojskovodja ali general, lahko tudi vojaški guverner.
Poglej Pretor in Strateg
Sula
Lúcij Kornélij Súla Féliks (latinsko), rimski politik, diktator in vojskovodja, * 138 pr. n. št., † 78 pr. n. št. Sula je bil potomec patricijske Kornelijske rodbine.
Poglej Pretor in Sula
Tiberij
Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.
Poglej Pretor in Tiberij
Ticino
Ticino (latinsko Ticinus, nemško Tessin) je 280 km dolga reka v švicarskem kantonu Ticino in italijanskih deželah Piemontu in Lombardiji in levi pritok Pada.
Poglej Pretor in Ticino
Tit Flavij
Tit Flavij (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal leta 79-81, * 30.
Poglej Pretor in Tit Flavij
Toga
Toga Toga, značilno oblačilo antičnega Rima, približno 6 m dolg kos tkanine, ki se je ovil okoli telesa.
Poglej Pretor in Toga
Trakija (rimska provinca)
Rimska dioceza Trakija Trakija (latinsko: Provincia Thracia, grško: Θρᾴκη, uradno ἐπαρχία Θρᾳκῶν), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Pretor in Trakija (rimska provinca)
Tribun
Tribun (latinsko tribunus) je bil naslov različnih izvoljenih uradnikov v starem Rimu.
Poglej Pretor in Tribun
Varna, Bolgarija
Varna je glavno mesto okraja Varna v vzhodni Bolgariji in z okoli 340.000 prebivalci (v metropolitanskem območju skoraj pol milijona) tretje največje mesto v državi (za Sofijo in Plovdivom).
Poglej Pretor in Varna, Bolgarija