Kazalo
24 odnosi: Avgust (naslov), Bitka pri Kanah, Cenzor, Druga punska vojna, Ekvi, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Hanibal, Konjenica, Konstantin I. Veliki, Lex Antonia, Liktor, Magister equitum, Magistrat, Mark Antonij, Pompej Veliki, Pretor, Prva punska vojna, Rimska republika, Rimski konzul, Rimsko kraljestvo, Sula, Toga, Tribun.
Avgust (naslov)
Kovanec cesarja Dioklecijana z napisom DIOCLETIANUS AUGOSTUS Avgust (latinsko, mn., slovensko veličasten, mogočen, velespoštovan) je bil starorimski naslov, ki je bil hkrati naslov in ime prvega rimskega cesarja Gaja Avgusta Oktavijana.
Poglej Rimski diktator in Avgust (naslov)
Bitka pri Kanah
Batke pri Trebiji, Trasimenskem jezeru in Kanah (od leve proti desni) Bitka pri Kanah je potekala 2. avgusta 216 pr. n. št. med Kartagino in Rimom.
Poglej Rimski diktator in Bitka pri Kanah
Cenzor
Cenzor (latinsko censor, ocenjevalec, presojevalec), v Rimski republiki voljeni funkcionar, pozneje državni uradnik ali honorarni strokovnjak, ki nadzira (cenzurira) objavi namenjene spise, časopise, filme, radijske in televizijske oddaje, internet in včasih tudi zasebno korespondenco.
Poglej Rimski diktator in Cenzor
Druga punska vojna
Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.
Poglej Rimski diktator in Druga punska vojna
Ekvi
Položaj Ekvov v osrednji Italiji v 5. stoletju pr. n. št. Ekvi (latinsko, starogrško in) so bili italsko pleme, ki je živelo v Apeninih vzhodno od Lacija v osrednji Italiji.
Poglej Rimski diktator in Ekvi
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Rimski diktator in Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Rimski diktator in Gaj Julij Cezar
Hanibal
Hanibal ali Hanibal Barka, kartažanski vojskovodja in državnik, * 247 pr. n. št., † 183/182 pr. n. št.
Poglej Rimski diktator in Hanibal
Konjenica
Nemška konjenica pred drugo svetovno vojno Konjenica je rod kopenske vojske, ki zajema konjeniške enote, katerih primarno transportno sredstvo je konj.
Poglej Rimski diktator in Konjenica
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Rimski diktator in Konstantin I. Veliki
Lex Antonia
Lex Antonia, pogosto tudi v množini kot leges Antoniae (slovensko Antonijev zakon oz. Antonijevi zakoni), je bil zakon, ki ga je po umoru Julija Cezarja na predlog Marka Antonija sprejel rimski senat leta 44.
Poglej Rimski diktator in Lex Antonia
Liktor
Liktor (latinsko: lictor, morda iz latinskega ligare – povezati), pripadnik posebne skupine rimskih državnih uslužbencev, katerih naloga je bila skrb in varovanje tistih magistratov Rimske republike in Cesarstva, ki so imeli izvršilno oblast (imperium).
Poglej Rimski diktator in Liktor
Magister equitum
Magister equitum (magister konjenice ali poveljnik konjenice) je bil rimski magistrat, imenovan za diktatorjevega poročnika oziroma pomočnika.
Poglej Rimski diktator in Magister equitum
Magistrat
Magistrat (latinsko: magistrarus), vsak izvoljen funkcionar rimske države.
Poglej Rimski diktator in Magistrat
Mark Antonij
Mark Antonij, rimski politik in general, * 14. januar 83 pr. n. št., † 1. avgust 30 pr. n. št. Mark Antonij je skupaj z Oktavianom Augustom ter Markom Lepidaom tvoril drugi triumvirat.
Poglej Rimski diktator in Mark Antonij
Pompej Veliki
Pompej Veliki (polno ime: Gnej Pompej Veliki), rimski vojskovodja, politik in državnik, * 29. september 106 pr. n. št., Picenum, † 29. september 48 pr. n. št., Egipt.
Poglej Rimski diktator in Pompej Veliki
Pretor
Pretor (latinsko praetor, tisti ki hodi spredaj) je bil v naslov visokih rimskih funkcionarjev, praviloma poveljnikov armade na terenu in manj pogosto preden se je vojska zbrala, in izvoljenih magistratov, ki so imeli v različnih obdobjih rimske zgodovine različne zadolžitve.
Poglej Rimski diktator in Pretor
Prva punska vojna
Prva punska vojna je vojna med Rimljani in Kartažani.
Poglej Rimski diktator in Prva punska vojna
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Rimski diktator in Rimska republika
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Rimski diktator in Rimski konzul
Rimsko kraljestvo
Rimsko kraljestvo (lat. Regnum Romanum) je bila monarhija na Apeninskem polotoku.
Poglej Rimski diktator in Rimsko kraljestvo
Sula
Lúcij Kornélij Súla Féliks (latinsko), rimski politik, diktator in vojskovodja, * 138 pr. n. št., † 78 pr. n. št. Sula je bil potomec patricijske Kornelijske rodbine.
Poglej Rimski diktator in Sula
Toga
Toga Toga, značilno oblačilo antičnega Rima, približno 6 m dolg kos tkanine, ki se je ovil okoli telesa.
Poglej Rimski diktator in Toga
Tribun
Tribun (latinsko tribunus) je bil naslov različnih izvoljenih uradnikov v starem Rimu.
Poglej Rimski diktator in Tribun