Kazalo
26 odnosi: Antični Rim, Ben-Hur, Beneška republika, Centurija, Cursus honorum, Edil, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Kohorta, Lucij Tarkvinij Superb, Magister equitum, Magister militum, Magistrat, Napoleon Bonaparte, Plebejski tribun, Pretor, Promagistrat, Rimska legija, Rimski diktator, Rimski konzul, Rimski senat, Rimsko kraljestvo, Sula, Veksilacija, Veto, Vojaški tribun.
Antični Rim
Antíčni Rím (tudi stári Rím) je naziv za mesto Rim v obdobju od legendarnega nastanka leta 753 pr.
Poglej Tribun in Antični Rim
Ben-Hur
Ben-Hur je ameriški zgodovinski filmski spektakel, posnet leta 1959.
Poglej Tribun in Ben-Hur
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Tribun in Beneška republika
Centurija
Centurija (latinsko, iz latinskega centum - sto) je bila taktična enota rimske vojske, ki je štela (prvotno samo približno) sto mož.
Poglej Tribun in Centurija
Cursus honorum
Rimska ''cursus honorum'' Cursus honorum (slovensko častna pot) je bilo zaporedje položajev, po katerem je potekala kariera vojaških častnikov in političnih funkcionarjev senatorskega ranga v Rimski republiki in zgodnjem Rimskem cesarstvu.
Poglej Tribun in Cursus honorum
Edil
Edil (latinsko aedilis, iz aedes.
Poglej Tribun in Edil
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Tribun in Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Tribun in Gaj Julij Cezar
Kohorta
Kohorta (latinsko, mn., slovensko truma ali četa) je bila taktična vojaška enota rimske vojske, ki je bila uvedena v času Marijevih reform in je zamenjala dotedanjo osnovno taktično enoto manipel.
Poglej Tribun in Kohorta
Lucij Tarkvinij Superb
Lucij Tarkvinij Superb (latinsko) je bil legendarni sedmi in zadnji kralj Rima, ki je vladal od leta 535 pr.
Poglej Tribun in Lucij Tarkvinij Superb
Magister equitum
Magister equitum (magister konjenice ali poveljnik konjenice) je bil rimski magistrat, imenovan za diktatorjevega poročnika oziroma pomočnika.
Poglej Tribun in Magister equitum
Magister militum
Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.
Poglej Tribun in Magister militum
Magistrat
Magistrat (latinsko: magistrarus), vsak izvoljen funkcionar rimske države.
Poglej Tribun in Magistrat
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Tribun in Napoleon Bonaparte
Plebejski tribun
Plebejski, pogosto napačno ljudski tribun (latinsko), je bil prvi politični položaj v Rimski republiki, odprt za plebejce, in bil skozi celo zgodovino republike najpomembnejši organ za nadzor oblasti rimskega senata in magistratov.
Poglej Tribun in Plebejski tribun
Pretor
Pretor (latinsko praetor, tisti ki hodi spredaj) je bil v naslov visokih rimskih funkcionarjev, praviloma poveljnikov armade na terenu in manj pogosto preden se je vojska zbrala, in izvoljenih magistratov, ki so imeli v različnih obdobjih rimske zgodovine različne zadolžitve.
Poglej Tribun in Pretor
Promagistrat
Promagistrat (latinsko) je bil bivši rimski konzul ali bivši pretor, ki sta ga Rimska republika in Rimsko cesarstvo ob koncu njegovega letnega mandata ali pozneje pooblastila za poveljevanje rimski vojski.
Poglej Tribun in Promagistrat
Rimska legija
Rimska legija je bila osnovna taktična enota rimske vojske.
Poglej Tribun in Rimska legija
Rimski diktator
Diktator je bil magistrat Rimske republike, ki je dobil popolna in izključna pooblastila za reševanje izrednih vojnih razmer ali kakšnih drugih posebnih nalog.
Poglej Tribun in Rimski diktator
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Tribun in Rimski konzul
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Poglej Tribun in Rimski senat
Rimsko kraljestvo
Rimsko kraljestvo (lat. Regnum Romanum) je bila monarhija na Apeninskem polotoku.
Poglej Tribun in Rimsko kraljestvo
Sula
Lúcij Kornélij Súla Féliks (latinsko), rimski politik, diktator in vojskovodja, * 138 pr. n. št., † 78 pr. n. št. Sula je bil potomec patricijske Kornelijske rodbine.
Poglej Tribun in Sula
Veksilacija
Rimski vojak iz III. kohorte pretorijanske garde s praporom svoje enote Veksilacija (latinsko vexillatio), oddelek rimske legije z začasnimi posebnimi nalogami, ki se je v rimski vojski prvič pojavil v obdobju Principata.
Poglej Tribun in Veksilacija
Veto
Véto (latinsko: »prepovedujem«) je moč posameznika na uradnem položaju ali ustanove, da enostransko prepreči uradno dejanje, največkrat se to nanaša na zakonodajni postopek.
Poglej Tribun in Veto
Vojaški tribun
Rimska ''cursus honorum'' Vojški tribun (latinsko tribunus militum, slovensko tribun vojakov) je bil častnik rimske vojske, po činu pod legatom in nad centurionom.
Poglej Tribun in Vojaški tribun