Kazalo
22 odnosi: Avtokracija, Centurion, Etrurija, Gaj Julij Cezar, Konzul, Latinci, Lex Antonia, Liktor, Marij, Mark Tulij Cicero, Patricij, Plebejci, Polibij, Pretor, Rimska legija, Rimska republika, Rimski senat, Rimsko cesarstvo, Sabinijan (razločitev), Slovenščina, Sula, Toga.
Avtokracija
Avtokracija je oblika vladavine, kjer pripada vsa oblast samo eni osebi, praviloma povezana z nasiljem in neomejeno samovoljo.
Poglej Cursus honorum in Avtokracija
Centurion
Rekonstrukcija uniforme rimskega centuriona; prečna perjanica na čeladi (''galea'') bi lahko pomenila njegov rang Centurion (latinsko, antično grško κεντυρίων, tudi ἑκατόνταρχος, , v srednjem bizantinskem obdobju κένταρχος ) je bil po Marijevih reformah leta 107 pr.
Poglej Cursus honorum in Centurion
Etrurija
Etrurija (/ ɪtrʊəriə /, latinsko Etruria) ki se običajno omenja v grških in latinskih besedilih kot Tyrrhenia (grško Τυρρηνία) je bila regija v srednji Italiji, med rekama Arno in Tibero, na območju dela današnje Toskane, Lacija in Umbrije, Etruskologi razlikujejo med Tirensko Etrurijo ob Tirenskem morju in Padansko-jadransko Etrurijo v dolini reke Pad.
Poglej Cursus honorum in Etrurija
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Cursus honorum in Gaj Julij Cezar
Konzul
Konzul je lahko.
Poglej Cursus honorum in Konzul
Latinci
Latinci so bili antični prebivalci Lacija (latinsko Latium, italijansko Lazio), pokrajine v srednji Italiji.
Poglej Cursus honorum in Latinci
Lex Antonia
Lex Antonia, pogosto tudi v množini kot leges Antoniae (slovensko Antonijev zakon oz. Antonijevi zakoni), je bil zakon, ki ga je po umoru Julija Cezarja na predlog Marka Antonija sprejel rimski senat leta 44.
Poglej Cursus honorum in Lex Antonia
Liktor
Liktor (latinsko: lictor, morda iz latinskega ligare – povezati), pripadnik posebne skupine rimskih državnih uslužbencev, katerih naloga je bila skrb in varovanje tistih magistratov Rimske republike in Cesarstva, ki so imeli izvršilno oblast (imperium).
Poglej Cursus honorum in Liktor
Marij
Marij (Gaius Marius), rimski vojskovodja, *157 pr. n. št., Cereatae blizu Arpinuma (zdaj Arpino), † 86 pr. n. št., Rim.
Poglej Cursus honorum in Marij
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Poglej Cursus honorum in Mark Tulij Cicero
Patricij
Patriciji so lahko.
Poglej Cursus honorum in Patricij
Plebejci
Plebejci so bili v starem Rimu najnižji sloj prebivalstva, ki ni imel vseh državljanskih pravic.
Poglej Cursus honorum in Plebejci
Polibij
Polibij (grško: Πολύβιος, angleško: Polybius), starogrški in rimski zgodovinar, * okrog 200 pr. n. št., Megalopoli † okrog 120 pr. n. št..
Poglej Cursus honorum in Polibij
Pretor
Pretor (latinsko praetor, tisti ki hodi spredaj) je bil v naslov visokih rimskih funkcionarjev, praviloma poveljnikov armade na terenu in manj pogosto preden se je vojska zbrala, in izvoljenih magistratov, ki so imeli v različnih obdobjih rimske zgodovine različne zadolžitve.
Poglej Cursus honorum in Pretor
Rimska legija
Rimska legija je bila osnovna taktična enota rimske vojske.
Poglej Cursus honorum in Rimska legija
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Cursus honorum in Rimska republika
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Poglej Cursus honorum in Rimski senat
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Cursus honorum in Rimsko cesarstvo
Sabinijan (razločitev)
Sabinijan ali Savinijan je lahko.
Poglej Cursus honorum in Sabinijan (razločitev)
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Cursus honorum in Slovenščina
Sula
Lúcij Kornélij Súla Féliks (latinsko), rimski politik, diktator in vojskovodja, * 138 pr. n. št., † 78 pr. n. št. Sula je bil potomec patricijske Kornelijske rodbine.
Poglej Cursus honorum in Sula
Toga
Toga Toga, značilno oblačilo antičnega Rima, približno 6 m dolg kos tkanine, ki se je ovil okoli telesa.
Poglej Cursus honorum in Toga