Kazalo
27 odnosi: Akvadukt (most), Aleksej I. Komnen, Anastazij I. Dikor, Anatolija, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Bolgarija, Cerkveni očetje, Dioklecijan, Friderik II. Hohenstaufen, Grščina, Justinijan I., Konstantin I. Veliki, Latinščina, Logothetes tou dromou, Logothetes tou genikou, Minister, Moldavija, Patriarh, Pretorska prefektura, Romunščina, Septimij Sever, Sicilija, Srbščina, Srbija, Sveto rimsko cesarstvo, Vlaška.
- Nazivi
Akvadukt (most)
Akvadukt v Leedsu, Anglija Akvadukt tudi akvedukt je vodni objekt ali mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli in strug.
Poglej Logotet in Akvadukt (most)
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Logotet in Aleksej I. Komnen
Anastazij I. Dikor
Anastazij I. Dikor (latinsko, grško Ἀναστάσιος) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 491 do 518, * okoli 431, † 9. julij 518.
Poglej Logotet in Anastazij I. Dikor
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Logotet in Anatolija
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Logotet in Bizantinska aristokracija in birokracija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Logotet in Bizantinsko cesarstvo
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Logotet in Bolgarija
Cerkveni očetje
Cerkveni očetje so krščanski avtorji prvih stoletij, ki so prve priče oblikovanja teologije.
Poglej Logotet in Cerkveni očetje
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Logotet in Dioklecijan
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Logotet in Friderik II. Hohenstaufen
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Logotet in Grščina
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Logotet in Justinijan I.
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Logotet in Konstantin I. Veliki
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Logotet in Latinščina
Logothetes tou dromou
Poštni logotet (grško) je bil načelnik javne pošte (latinsko, grško ali enostavno) in eden od najvišjih fiskalnih ministrov (logotetov) Bizantinskega cesarstva.
Poglej Logotet in Logothetes tou dromou
Logothetes tou genikou
Logothetes tou genikou (grško ali krajše, genikon, generalni logotet) je bil v srednjem Bizantinskem cesarstvu generalni finančni minister.
Poglej Logotet in Logothetes tou genikou
Minister
Minister je visoki državni politik, ki je član vlade oz.
Poglej Logotet in Minister
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Logotet in Moldavija
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Logotet in Patriarh
Pretorska prefektura
dioceze in ozemlja tetrarhov Pretorska prefektura (latinsko, grško ἐπαρχότης τῶν πραιτωρίων ali ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων) je bila največja upravna enota poznega Rimskega cesarstva, ki je obsegala več diocez, dioceza pa več provinc.
Poglej Logotet in Pretorska prefektura
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Poglej Logotet in Romunščina
Septimij Sever
Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11.
Poglej Logotet in Septimij Sever
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Logotet in Sicilija
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Logotet in Srbščina
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Logotet in Srbija
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Logotet in Sveto rimsko cesarstvo
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Logotet in Vlaška