Odpri v Google MapsKazalo
20 odnosi: Afrodita, Alabaster, Arthur Evans, Diodor Sicilski, Epimenid, Evropa (mitologija), Heraklej, Herkul, Knosos, Leto (boginja), Linearna pisava A, Minos, Pavzanij (geograf), Pergamon, Pitos, Potres, Propileje, Stadij, Strabon, Zevs.
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Fajstos in Afrodita
Alabaster
Okno iz alabastra v mavzoleju Galle Placidije v Raveni (Italija) Alabaster je mineral ali kamnina, ki je mehka in se pogosto uporablja za rezanje, pa tudi za izdelavo mavca v prahu.
Poglej Fajstos in Alabaster
Arthur Evans
Sir Arthur John Evans, britanski arheolog, * 8. julij 1851, Nash Mills, grofija Hertfordshire, Anglija, † 11. julij 1941, Boars Hill, grofija Oxfordshire, Anglija.
Poglej Fajstos in Arthur Evans
Diodor Sicilski
Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.
Poglej Fajstos in Diodor Sicilski
Epimenid
Epimenid (Epimenídes), starogrški polmitološki duhovnik, prerok in filozof pesnik, * 6. stoletje pr. n. št., Fajstos, Kreta.
Poglej Fajstos in Epimenid
Evropa (mitologija)
Kipec Evrope, ki jo nosi Zevs v podobi bika. Evropa (grško Ευρώπη, Eurṓpē) je v grški mitologiji hči feničanskega kralja Agenorja in Kadmosova sestra.
Poglej Fajstos in Evropa (mitologija)
Heraklej
Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.
Poglej Fajstos in Heraklej
Herkul
Antonia del Pollaiola Herkul je bil v rimski mitologiji mitološki junak, v grški mitologiji znan kot Heraklej (Ἡρακλῆς).
Poglej Fajstos in Herkul
Knosos
Knosos (Κνωσός) je bronastodobno arheološko najdišče na grškem otoku Kreta z ostanki najstarejšega mesta v Evropi.
Poglej Fajstos in Knosos
Leto (boginja)
Upodobitev Leto Letó (tudi Letoja, Letona) je v grški mitologiji boginja materinstva.
Poglej Fajstos in Leto (boginja)
Linearna pisava A
Linearna pisava A je nerazvozlana pisava, ki se je uporabljala v antični Grčiji (tudi kretski hieroglifi so nerazvozlani).
Poglej Fajstos in Linearna pisava A
Minos
Scila Minos je v grški mitologiji kretski kralj; sin Zevsa in Evrope.
Poglej Fajstos in Minos
Pavzanij (geograf)
Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.
Poglej Fajstos in Pavzanij (geograf)
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Poglej Fajstos in Pergamon
Pitos
Bronastodobni pitos s Krete, okoli 1,6 m visok, poln je bil težak okoli 2 toni Pitosi iz Knososa. Stali so v jamah zaradi stabilnosti in dostopa. Pitos (grško πίθος) je ime za starogrško veliko posodo za shranjevanje.
Poglej Fajstos in Pitos
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Fajstos in Potres
Propileje
Stopnišče proti propilejam Zunanjost propilej Propileje (grško: Προπύλαια, lat. propylon 'pred vrati') so vsak slavnostni vhod, ki temelji na izvirnih propilejah in se je uporabljal kot vhod na Akropolo v Atenah.
Poglej Fajstos in Propileje
Stadij
Stádij (latinsko stadium) je bila rimska mera za dolžino, enaka 625 čevljem oziroma 185,25 m. Enoto so poznali in uporabljali tudi stari Grki.
Poglej Fajstos in Stadij
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Fajstos in Strabon
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Fajstos in Zevs