Kazalo
51 odnosi: Adolf Hitler, Šelda, Belgija, Belgijska Galija, Beneluks, Bliskovita vojna, Brugge, Bruselj, Ceh, Centralne sile, Druga svetovna vojna, Evropa, Filip II. Španski, Flandrija, Franki, Gent, Habsburžani, Herezija, Južna Nizozemska, Karel V. Habsburški, Karel Veliki, Karolinško cesarstvo, Karolingi, Kraljevina Združene Nizozemske, Krščanstvo, Leuven, Lotar I. Karolinški, Luksemburg, Maginotova linija, Mechelen, Merovingi, Meuse, Nizozemska, Porenje, Portret Arnolfinijev, Porurje, Pragmatična sankcija (1549), Prva svetovna vojna, Ren, Republika Nizozemska, Rimsko cesarstvo, Secesija (politika), Spodnja Germanija, Spodnja Lorena, Srednji vek, Sveto rimsko cesarstvo, Tournai, Utrechtski mir, Vojvodina Burgundija, Wehrmacht, ... Razširi indeks (1 več) »
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Poglej Nizozemske dežele in Adolf Hitler
Šelda
Šelda (francosko l'Escaut, valonsko Escô, flamsko ali nizozemsko Schelde) je 360 km dolga reka v severni Franciji, zahodni Belgiji in jugozahodnem delu Nizozemske..
Poglej Nizozemske dežele in Šelda
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Nizozemske dežele in Belgija
Belgijska Galija
Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen.
Poglej Nizozemske dežele in Belgijska Galija
Beneluks
Beneluks (izvirno Benelux (ali Bénélux), izraz je nastal iz korenov besed '''Be'''lgië, '''Ne'''derland in '''Lu'''xembourg) je ekonomska unija, ki združuje tri zahodnoevropske države: Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg.
Poglej Nizozemske dežele in Beneluks
Bliskovita vojna
Bliskovita vojna (nemško Blitzkrieg) je vojna, ki se zaradi napredka vojne tehnike hitro razvija na prostranem območju; nasprotje je pozicijska vojna.
Poglej Nizozemske dežele in Bliskovita vojna
Brugge
Brugge (/ bruːʒ /; flamsko oz. nizozemsko Brugge; francosko Bruges) je glavno in največje mesto Zahodne Flandrije v regiji Flandrija v Belgiji, ki leži na severozahodu države.
Poglej Nizozemske dežele in Brugge
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Poglej Nizozemske dežele in Bruselj
Ceh
Ceh je bilo obrtno stanovsko in socialno združenje, ki je bilo značilno za obdobje srednjega veka.
Poglej Nizozemske dežele in Ceh
Centralne sile
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.
Poglej Nizozemske dežele in Centralne sile
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Nizozemske dežele in Druga svetovna vojna
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Nizozemske dežele in Evropa
Filip II. Španski
Filip II.
Poglej Nizozemske dežele in Filip II. Španski
Flandrija
Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.
Poglej Nizozemske dežele in Flandrija
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Nizozemske dežele in Franki
Gent
Gent (flamsko in nizozemsko Gent, francosko Gand, nemško Gent) je mesto in občina v regiji Flandrija v Belgiji, glavno in največje mesto province Vzhodna Flandrija in za Antwerpnom največja občina v Belgiji z okoli 250.000 prebivalci.
Poglej Nizozemske dežele in Gent
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Nizozemske dežele in Habsburžani
Herezija
Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.
Poglej Nizozemske dežele in Herezija
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Nizozemske dežele in Južna Nizozemska
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Nizozemske dežele in Karel V. Habsburški
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Nizozemske dežele in Karel Veliki
Karolinško cesarstvo
Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.
Poglej Nizozemske dežele in Karolinško cesarstvo
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Nizozemske dežele in Karolingi
Kraljevina Združene Nizozemske
Nemško zvezo. Nizozemski kralj je bil tudi ''veliki vojvoda'' Luksemburga in ''veliki knez'' v Nemški zvezi.. Kraljevina Združene Nizozemske je nastala po sklepu dunajskega kongresa (1815) z združitvijo ozemelj nekdanjih Republike Nizozemske in Španske Nizozemske.
Poglej Nizozemske dežele in Kraljevina Združene Nizozemske
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Nizozemske dežele in Krščanstvo
Leuven
Leuven (flamsko in ali Louvain) je glavno mesto pokrajine Flamski Brabant v Belgiji.
Poglej Nizozemske dežele in Leuven
Lotar I. Karolinški
Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29.
Poglej Nizozemske dežele in Lotar I. Karolinški
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Poglej Nizozemske dežele in Luksemburg
Maginotova linija
Maginotova linija je bila vrsta betonskih bunkerjev in utrdb na francoski meji med Belgijo in Švico.
Poglej Nizozemske dežele in Maginotova linija
Mechelen
Mechelen (flamsko oz. nizozemsko - izgovor, francosko Malines) je mesto in občina z nekaj manj kot 100.000 prebivalci v provinci Antwerpen v regiji Flandrija v Belgiji.
Poglej Nizozemske dežele in Mechelen
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Nizozemske dežele in Merovingi
Meuse
Meuse ali Maas (limburško Maos) je velika evropska reka, ki izvira v Franciji in teče skozi Belgijo in na Nizozemskem, preden se iz delte Ren - Meuse - Šelda izlije v Severno morje.
Poglej Nizozemske dežele in Meuse
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Nizozemske dežele in Nizozemska
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Nizozemske dežele in Porenje
Portret Arnolfinijev
Portret Arnolfinijev (ali Poroka Arnolfinijev, Arnolfinijeva poroka, Portret Giovannija Arnolfinija in njegove žene ali drugi naslovi) je oljna slika iz leta 1434 na hrastovi tabli staronizozemskega slikarja Jana van Eycka.
Poglej Nizozemske dežele in Portret Arnolfinijev
Porurje
Porurje (nemško Ruhrgebiet) ali okrožje Porurje, regija Porurje ali dolina reke Ruhr je policentrično urbano območje v Severnem Porenju - Vestfaliji v Nemčiji.
Poglej Nizozemske dežele in Porurje
Pragmatična sankcija (1549)
Pragmatična sankcija (1549) je razglasitev, s katero sta (v času cesarja Karla V.) nizozemska zvezna skupščina (staten-generaal) ín cesarski zbor Svetega rimskega cesarstva (Reichstag) leta 1548 priznala sedemnajst nizozemskih provinc kot ozemeljsko celoto, ki se pri prenosu na cesarjevega dediča in na naslednje dediče ne sme deliti.
Poglej Nizozemske dežele in Pragmatična sankcija (1549)
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Nizozemske dežele in Prva svetovna vojna
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Nizozemske dežele in Ren
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Nizozemske dežele in Republika Nizozemska
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Nizozemske dežele in Rimsko cesarstvo
Secesija (politika)
Secesija je v politiki odstop manjšinske skupine od državne celote za dosego avtonomije ali odstop od socialne ideologije za uveljavitev opozicijskega gibanja.
Poglej Nizozemske dežele in Secesija (politika)
Spodnja Germanija
legije Spodnja Germanija (latinsko: Germania Inferior), rimska provinca na zahodnem bregu spodnjega Rena v sedanjem Luksemburgu, južni Nizozemski, delu Belgije in delu Severnega Porenja - Vestfalije zahodno od Rena.
Poglej Nizozemske dežele in Spodnja Germanija
Spodnja Lorena
Razdelitev Lorene okoli leta 1000: Spodnja Lorena Je obarvana z rožnato, Zgornja Lorena pa s purpurno barvo Vojvodina Spodnja Lorena ali Spodnja Lotaringija, ustanovljena leta 959, je bila vojvodina srednjeveškega Nemškega kraljestva, ki je obsegala dele današnje Belgije, Nizozemske, severnega dela nemškega Porenja in severne Francije vzhodno od reke Šelde.
Poglej Nizozemske dežele in Spodnja Lorena
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Nizozemske dežele in Srednji vek
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Nizozemske dežele in Sveto rimsko cesarstvo
Tournai
Tournai, je frankofonsko mesto v belgijski regiji Valoniji (provinca Hainaut).
Poglej Nizozemske dežele in Tournai
Utrechtski mir
Utrechtski mir zaobsega vrsto mirovnih sporazumov, sklenjenih v času od aprila 1713 do septembra 1714 v Utrechtu ter Rastattu in Badnu med Francijo, Veliko Britanijo, Španijo, Svetim rimskim cesarstvom in drugimi evropskimi silami; sporazumi so zaključili vojno za nasledstvo v Španiji (1701-14).
Poglej Nizozemske dežele in Utrechtski mir
Vojvodina Burgundija
Burgundsko vojvodstvo ali vojvodina Burgundija je zgodovinska pokrajina, ustanovljena v 10.
Poglej Nizozemske dežele in Vojvodina Burgundija
Wehrmacht
Wehrmacht (tudi vêrmaht) (nemško »Obrambne sile«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1935 do 1945.
Poglej Nizozemske dežele in Wehrmacht
Zavezniki druge svetovne vojne
Franklin Roosevelt in vodja Sovjetske zveze Josif Stalin. Zavezniki druge svetovne vojne so bili skupine držav, ki so med drugo svetovno vojno (1939–1945) sklenile zavezništvo zoper skupnega nasprotnika.
Poglej Nizozemske dežele in Zavezniki druge svetovne vojne