Kazalo
34 odnosi: Afrodita, Agamemnon, Ahil, Ajant, Amazonke, Antična Šparta, Anton Sovre, Aojd, Apolon, Atena, Diomed, Enej (mitologija), Ep, Erida (boginja), Hefajst, Hekaba, Heksameter, Hektor, Helena (mitologija), Hera, Homer, Menelaj, Mestna vrata, Mirmidonci, Nestor, Ocean Tetida, Odisej, Odiseja, Paris, Patroklos, Pozejdon, Troja, Trojanska vojna, Zevs.
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Iliada in Afrodita
Agamemnon
Agamemnonova maska Agamemnon (starogrško:; grško: Αγαμέμνονας) je bil antični grški mitološki kralj.
Poglej Iliada in Agamemnon
Ahil
Ahil (grško) je v grški mitologiji najpomembnejši grški heroj v boju za Trojo; Homer ga opisuje kot lepega in hrabrega vojščaka; velja za prototipskega hoplitskega bojevnika.
Poglej Iliada in Ahil
Ajant
Ajantov samomor; Etruščanska redčefiguralni kaliks-krater, ca. 400–350 pr. n. št.. Ajant (starogrško: Αἴας, Αἴαντος Aiantos) je bil starogrški mitološki junak, ki se je boril v Trojanski vojni.
Poglej Iliada in Ajant
Amazonke
''Amazonki'' Amazonke so bile v grški mitologiji ljudstvo žensk bojevnic.
Poglej Iliada in Amazonke
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Iliada in Antična Šparta
Anton Sovre
Anton Sovre, slovenski filolog in prevajalec, * 4. december 1885, Šavna peč, † 1. maj 1963, Ljubljana.
Poglej Iliada in Anton Sovre
Aojd
Aojd oziroma aojdi so bili predhodniki rapsodov.
Poglej Iliada in Aojd
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Iliada in Apolon
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Iliada in Atena
Diomed
Diomed je junak iz grške mitologije, znan predvsem po svojem sodelovanju v trojanski vojni.
Poglej Iliada in Diomed
Enej (mitologija)
V grško-rimski mitologiji je bil Enej (grško Αἰνείας, Aineias, verjetno izhaja iz grške besede αἰνή, ki pomeni "slavljen") trojanski junak, sin princa Anhiza in boginje Afrodite (rimska Venera).
Poglej Iliada in Enej (mitologija)
Ep
Ép (grš. επoς / épos/, beseda; πoιεo /poiéo/, pesnim) je najobsežnejša pripovedna pesnitev.
Poglej Iliada in Ep
Erida (boginja)
Erida (okrog 520 pr. n. št.) Êrida je v grški mitologiji sestra boga Aresa; boginja prepira in nesloge.
Poglej Iliada in Erida (boginja)
Hefajst
Hefajst v svoji kovačniciAndrea Mantegna (1431-1506) Hefajst je v grški mitologiji bog ognja in kovaštva; sin Zevsa in Here, Afroditin mož.
Poglej Iliada in Hefajst
Hekaba
Hekaba na kovancu Hekaba (tudi Hekuba, grško Hekabe, latinsko Hecuba) je bila grška mitološka kraljica.
Poglej Iliada in Hekaba
Heksameter
Heksameter, imenovan tudi šestomer, je verz sestavljen iz petih daktilskih stopic, kjer se daktili lahko nadomeščeni s spondeji, zadnja stopica je obvezno trohejska.
Poglej Iliada in Heksameter
Hektor
Hektor, ki mu sestra Kasandra ponuja obradno pijačo pred bojem, detajl z grške vaze Hektor je v Homerjevi Iliadi sin trojanskega kralja Priama in Hekabe; Andromahin mož in eden glavnih trojanskih junakov.
Poglej Iliada in Hektor
Helena (mitologija)
Helena in Paris Helena je v grški mitologiji hči Zevsa in Lede; sestra Kastorja in Polidevka.
Poglej Iliada in Helena (mitologija)
Hera
Hera Campana Hera je bila v grški mitologiji hčerka Kronosa in Ree ter sestra in žena Zevsa.
Poglej Iliada in Hera
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Iliada in Homer
Menelaj
V grški mitologiji je bil Meneláj (Μενέλαος,, »srd ljudstva«) kralj mikenske (pred-dorske) Šparte.
Poglej Iliada in Menelaj
Mestna vrata
Srednjeveška mestna vrata v Brodnica Brama Młyńska v Stargard Szczeciński ena od mnogih vodnih vrat v Evropi Vrata Roshnai iz Hazuri Bagh (Lahore) Bab al Yemen v Sanai, Jemen Vhod v urbani del Machu Picchuja. Vidijo se nakazana vrata Hahnentor na Rudolfplatz, Köln, Nemčija Druga vojaška vrata Teodozija II., Carigrad Ištarina vrata v Pergamon Museum v Berlinu Zijlpoort, vzhodna vrata v Leiden Srednjeveška Porta Ticinese v Milanu Porta Capuana v Neaplju Vrata Qur'an v Širazu, Iran Mestna vrata so bila vrata v mestnem obzidju ali kasneje na določenih lokacijah znotraj mesta.
Poglej Iliada in Mestna vrata
Mirmidonci
Mirmidonci (Μυρμιδόνες) so bili starodaven narod v grški mitologiji.
Poglej Iliada in Mirmidonci
Nestor
Nestorij, carigrajski patriarh v letih 428–431, *po 381; †okoli 451, Zgornji Egipt Najbolj znan je kot začetnik herezije, ki se po njem imenuje nestorianizem.
Poglej Iliada in Nestor
Ocean Tetida
Ocean Tetida (grško Τηθύς) je ocean, ki je bil med celinama Gondvano in Lavrazijo v mezozoiku pred nastankom Indijskega in Atlantskega oceana v kredi.
Poglej Iliada in Ocean Tetida
Odisej
Doprsni kip Odiseja Odisej (Ulikses) je bil v grški mitologiji kralj grškega otoka Itaka, sin Avtolikove hčere Antikleje in Laerta (ali Sizifa), mož Penelope in oče Telemaha.
Poglej Iliada in Odisej
Odiseja
Odiseja (Odísseia) je grški junaški ep.
Poglej Iliada in Odiseja
Paris
Helena in Paris Paris (grško Πάρις) je bil v grški mitologiji trojanski princ, sin kralja Priama in brat Hektorja.
Poglej Iliada in Paris
Patroklos
Jacquesa-Louisa Davida (1780) Patroklos, varovanec in ljubimec Ahila.
Poglej Iliada in Patroklos
Pozejdon
Pozejdon s trizobom Pozejdon je bil v grški mitologiji bog morja.
Poglej Iliada in Pozejdon
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Iliada in Troja
Trojanska vojna
''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.
Poglej Iliada in Trojanska vojna
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Iliada in Zevs
Prav tako znan kot Ilijada.