Kazalo
31 odnosi: Afrodita, Ahil, Antična Šparta, Apolon, Atena, Azija, Bog, Erida (boginja), Filoktet, Gora, Grčija, Grščina, Grška mitologija, Hektor, Helena (mitologija), Hera, Homer, Iliada, Jabolko, Kralj, Kraljica, Menelaj, Pastir, Politika, Princ, Puščica (izstrelek), Sin, Sorojenec, Troja, Trojanska vojna, Zlato.
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Paris in Afrodita
Ahil
Ahil (grško) je v grški mitologiji najpomembnejši grški heroj v boju za Trojo; Homer ga opisuje kot lepega in hrabrega vojščaka; velja za prototipskega hoplitskega bojevnika.
Poglej Paris in Ahil
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Paris in Antična Šparta
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Paris in Apolon
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Paris in Atena
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Paris in Azija
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Paris in Bog
Erida (boginja)
Erida (okrog 520 pr. n. št.) Êrida je v grški mitologiji sestra boga Aresa; boginja prepira in nesloge.
Poglej Paris in Erida (boginja)
Filoktet
Filoktet Filoktet (tudi Filoktetes) (Filoktétes) je v grški mitologiji sin kralja Poiasa (Meliboja (Melibee), Tesalija); bil je Heraklejev prijatelj.
Poglej Paris in Filoktet
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Poglej Paris in Gora
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Paris in Grčija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Paris in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Paris in Grška mitologija
Hektor
Hektor, ki mu sestra Kasandra ponuja obradno pijačo pred bojem, detajl z grške vaze Hektor je v Homerjevi Iliadi sin trojanskega kralja Priama in Hekabe; Andromahin mož in eden glavnih trojanskih junakov.
Poglej Paris in Hektor
Helena (mitologija)
Helena in Paris Helena je v grški mitologiji hči Zevsa in Lede; sestra Kastorja in Polidevka.
Poglej Paris in Helena (mitologija)
Hera
Hera Campana Hera je bila v grški mitologiji hčerka Kronosa in Ree ter sestra in žena Zevsa.
Poglej Paris in Hera
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Paris in Homer
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Paris in Iliada
Jabolko
Jabolko sorte zlati delišes Jabolko je sadež, ki raste na drevesu jablani.
Poglej Paris in Jabolko
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Paris in Kralj
Kraljica
Kraljíca, v nekaterih besedilih tudi kraljéva, je vladarski naslov, pridobljen dedno, s poroko ali z izvolitvijo.
Poglej Paris in Kraljica
Menelaj
V grški mitologiji je bil Meneláj (Μενέλαος,, »srd ljudstva«) kralj mikenske (pred-dorske) Šparte.
Poglej Paris in Menelaj
Pastir
Pastir ovčar v Romuniji Gauči zbirajo ovce v Patagoniji, Argentina Pastír je delavec, ki živi polnomadsko življenje z oskrbo raznih domačih živali (največkrat v čredah) med pašo na pašnikih.
Poglej Paris in Pastir
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Paris in Politika
Princ
Princ je naziv, ki ga nosijo nevladajoči člani nekaterih cesarskih, kraljevskih, velikovojvodskih in vojvodskih rodbin, vladajoči in nevladajoči člani nekaterih knežjih dinastij (npr. knez Albertt II.) ali pa člani nekaterih knežjih družin, ki nikoli niso vladale (npr. princ de Rohan).
Poglej Paris in Princ
Puščica (izstrelek)
Tradicionalna puščica za streljanje v tarčo (zgoraj) in replika srednjeveške bojne puščice (spodaj) Puščica je izstrelek, narejen iz dolge, tanke palice s priostreno konico in peresi, pritrjenimi na zadnjem delu, namenjen streljanju z lokom.
Poglej Paris in Puščica (izstrelek)
Sin
Sin je neposredni moški potomec.
Poglej Paris in Sin
Sorojenec
Sorojenci so osebe, ki imajo vsaj enega skupnega roditelja.
Poglej Paris in Sorojenec
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Paris in Troja
Trojanska vojna
''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.
Poglej Paris in Trojanska vojna
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Paris in Zlato
Prav tako znan kot Paris (mitologija).