Kazalo
36 odnosi: Agamemnon, Ahilova peta, Anthonis van Dyck, Apolon, Atena, Bog, Cezar (naslov), Flamci, Georg Friedrich Händel, Grščina, Grška mitologija, Grki, Hadrijan, Hektor, Helena (mitologija), Homer, Hoplit, Iliada, Lepota, Menelaj, Nemci, Nimfa, Odisej, Opera, Paris, Patroklos, Reka, Skladatelj, Slikar, Stiks, Troja, 117, 138, 1618, 1739, 8. stoletje pr. n. št..
Agamemnon
Agamemnonova maska Agamemnon (starogrško:; grško: Αγαμέμνονας) je bil antični grški mitološki kralj.
Poglej Ahil in Agamemnon
Ahilova peta
Ahil umira, kip na Krfu Ahilova peta je usodna slabost nekoga ali nečesa močnega in nepremagljivega, ki lahko povzroči njegov propad.
Poglej Ahil in Ahilova peta
Anthonis van Dyck
Sir Anthonis van Dyck (Antoon van Dijck, angl. Anthony van Dyck), flamski slikar, * 22. marec 1599, Antwerpen, Belgija, † 9. december 1641, London, Anglija.
Poglej Ahil in Anthonis van Dyck
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Ahil in Apolon
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Ahil in Atena
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Ahil in Bog
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Ahil in Cezar (naslov)
Flamci
Flámci (nizozemsko Vlamingen, ednina Vlaming) so prebivalci Flandrije, severnega dela Belgije.
Poglej Ahil in Flamci
Georg Friedrich Händel
alt.
Poglej Ahil in Georg Friedrich Händel
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Ahil in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Ahil in Grška mitologija
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Ahil in Grki
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Poglej Ahil in Hadrijan
Hektor
Hektor, ki mu sestra Kasandra ponuja obradno pijačo pred bojem, detajl z grške vaze Hektor je v Homerjevi Iliadi sin trojanskega kralja Priama in Hekabe; Andromahin mož in eden glavnih trojanskih junakov.
Poglej Ahil in Hektor
Helena (mitologija)
Helena in Paris Helena je v grški mitologiji hči Zevsa in Lede; sestra Kastorja in Polidevka.
Poglej Ahil in Helena (mitologija)
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Ahil in Homer
Hoplit
Grški hoplit Hoplit je bil težko oborožen pešec v sestavi grške vojske v starem veku.
Poglej Ahil in Hoplit
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Ahil in Iliada
Lepota
Sarajevska rozeta uporablja steklo za pretok svetlobe v zgradbo. Svetloba je pomemben arhitekturni učinek doživljanja lepote. Lepota je karakteristika osebe, živali, objekta ali ideje, ki poraja zaznavno izkustvo ugodja, pomena ali zadoščenja.
Poglej Ahil in Lepota
Menelaj
V grški mitologiji je bil Meneláj (Μενέλαος,, »srd ljudstva«) kralj mikenske (pred-dorske) Šparte.
Poglej Ahil in Menelaj
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Ahil in Nemci
Nimfa
Charles Amable Lenoir,''Nimfa v gozdu'' Nimfe (starogrš. νύμφη, nymphē) so v grški mitologiji lepa ženska bitja v naravi, ki so se lahko naredila nevidna.
Poglej Ahil in Nimfa
Odisej
Doprsni kip Odiseja Odisej (Ulikses) je bil v grški mitologiji kralj grškega otoka Itaka, sin Avtolikove hčere Antikleje in Laerta (ali Sizifa), mož Penelope in oče Telemaha.
Poglej Ahil in Odisej
Opera
Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.
Poglej Ahil in Opera
Paris
Helena in Paris Paris (grško Πάρις) je bil v grški mitologiji trojanski princ, sin kralja Priama in brat Hektorja.
Poglej Ahil in Paris
Patroklos
Jacquesa-Louisa Davida (1780) Patroklos, varovanec in ljubimec Ahila.
Poglej Ahil in Patroklos
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Ahil in Reka
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Poglej Ahil in Skladatelj
Slikar
Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.
Poglej Ahil in Slikar
Stiks
Gustave Doré -Plovba po reki Stiks Stiks (grško Στύξ, Stýx osovražena) je v grški mitologiji boginja ter ženska poosebitev moškega močvirja in reke v podzemlju, ki po meji med tostranstvom in kraljestvom mrtvih iz Okeana teče v Had.
Poglej Ahil in Stiks
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Ahil in Troja
117
117 (CXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ahil in 117
138
138 (CXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ahil in 138
1618
1618 (MDCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Ahil in 1618
1739
1739 (MDCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Ahil in 1739
8. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 11. stoletje pr. n. št. | 10. stoletje pr. n. št. | 9. stoletje pr. n. št. | 8.
Poglej Ahil in 8. stoletje pr. n. št.