Kazalo
162 odnosi: Agamemnonova maska, Ahajci, Ahajci (Homer), Ahil, Ahilova peta, Ajant, Aleksiada, Alexander Pope, Amazonke, Ambrozijanska knjižnica, Angelo Poliziano, Antični Korint, Anton Alexander von Auersperg, Anton Sovre, Anu, Apolon, Arhaična Grčija, Arhitektura, Ate, Atena, Avgurova grobnica, Belerofont, Biblioteca Marciana, Biološko orožje, Blaž Setnikar, Brad Pitt, Bulcsú László, Butrint, Cikloida, Danajci, Diomed, Dioniz, Dirka, Dodona, Eneida, Enej (mitologija), Ep, Ep o Gilgamešu, Epir, Erehtejon, Evropa (mitologija), Fizika, Franc Omerza, Friedrich August Wolf, Ganimed, Gora Ida (Turčija), Gorgona, Grčija, Grška mitologija, Grki, ... Razširi indeks (112 več) »
Agamemnonova maska
Agamemnonova maska je artefakt, ki ga je v Mikenah, Grčija, leta 1876 odkril Heinrich Schliemann.
Poglej Iliada in Agamemnonova maska
Ahajci
Antične grške pokrajine Ahajci (starogrško, Ahaioí) so bili eno od štirih največjih antičnih grških plemen.
Poglej Iliada in Ahajci
Ahajci (Homer)
Patrokla Ahajci (starogrško Ahaioí, slovensko Ahajci ali iz Ahaje) je bilo eno od skupnih imen Grkov v Homerjevi Iliadi in Odiseji.
Poglej Iliada in Ahajci (Homer)
Ahil
Ahil (grško) je v grški mitologiji najpomembnejši grški heroj v boju za Trojo; Homer ga opisuje kot lepega in hrabrega vojščaka; velja za prototipskega hoplitskega bojevnika.
Poglej Iliada in Ahil
Ahilova peta
Ahil umira, kip na Krfu Ahilova peta je usodna slabost nekoga ali nečesa močnega in nepremagljivega, ki lahko povzroči njegov propad.
Poglej Iliada in Ahilova peta
Ajant
Ajantov samomor; Etruščanska redčefiguralni kaliks-krater, ca. 400–350 pr. n. št.. Ajant (starogrško: Αἴας, Αἴαντος Aiantos) je bil starogrški mitološki junak, ki se je boril v Trojanski vojni.
Poglej Iliada in Ajant
Aleksiada
Aleksiada je srednjeveški biografski tekst, ki ga je okrog leta 1148 napisala bizantinska zgodovinarka Ana Komnena, hčerka bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena.
Poglej Iliada in Aleksiada
Alexander Pope
Alexander Pope, angleški pesnik in prevajalec, * 21. maj 1688, London, † 30. maj 1744, Twickenham.
Poglej Iliada in Alexander Pope
Amazonke
''Amazonki'' Amazonke so bile v grški mitologiji ljudstvo žensk bojevnic.
Poglej Iliada in Amazonke
Ambrozijanska knjižnica
Ambrozijanska knjižnica (italijansko Biblioteca Ambrosiana) je zgodovinska knjižnica v Milanu v Italiji, tudi hiša Ambrozijanska pinakoteka (Pinacoteca Ambrosiana), umetniške galerije Ambrosiana.
Poglej Iliada in Ambrozijanska knjižnica
Angelo Poliziano
Agnolo (Angelo) Ambrogini, znan tudi pod vzdevkom Poliziano, italijanski renesančni humanist, pesnik in filolog, * 14. julij 1454, Monetepulciano, Toskana, † 29. september 1494, Firence, Toskana.
Poglej Iliada in Angelo Poliziano
Antični Korint
Apolonov tempelj, Antični Korint Antični Korint (/ kɔrɪnθ /; grško in starogrško Κόρινθος, Kórinthos) je bil mestna državica (polis) ob Korintski ožini, ozkem pasu zemljišča, ki povezuje Peloponez s celinsko Grčijo, kar je približno na pol poti med Atenami in Šparto.
Poglej Iliada in Antični Korint
Anton Alexander von Auersperg
Grof Anton Alexander von Auersperg, psevdonim Anastasius Grün, avstrijski pesnik in kranjski liberalni politik, * 11. april 1806, Ljubljana, † 12. september 1876, Gradec.
Poglej Iliada in Anton Alexander von Auersperg
Anton Sovre
Anton Sovre, slovenski filolog in prevajalec, * 4. december 1885, Šavna peč, † 1. maj 1963, Ljubljana.
Poglej Iliada in Anton Sovre
Anu
Anu ali An je božansko poosebljenje neba, vrhovnega boga in prednika vseh božanstev starodavne mezopotamske religije.
Poglej Iliada in Anu
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Iliada in Apolon
Arhaična Grčija
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8.
Poglej Iliada in Arhaična Grčija
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Iliada in Arhitektura
Ate
Ate (Até) je v grški mitologiji boginja nesreče.
Poglej Iliada in Ate
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Iliada in Atena
Avgurova grobnica
Avgurova grobnica (italijansko Tomba degli Āuguri) je etruščanska pokopna komora, ki je imenovana tako zaradi napačne razlage ene od fresk na desni steni, ki naj bi bil rimski duhovnik, znan kot avgur (naziv za svečenika v rimski in etruščanski religiji, ki je imel nalogo razlagati voljo bogov skozi let in obnašanje ptic).
Poglej Iliada in Avgurova grobnica
Belerofont
Belerofont na Pegazu, slika iz leta 1914 Belerofont (belerofôn) je v grški mitologiji sin korintskega kralja Glavka in Evrimede ter Sizifov vnuk, sprva imenovan Hiponoos.
Poglej Iliada in Belerofont
Biblioteca Marciana
Čitalnica Biblioteca Marciana ali Knjižnica svetega Marka (ital. Biblioteca Marciana, vendar se v zgodovinskih dokumentih običajno imenuje Libreria pubblica di san Marco) je javna knjižnica v Benetkah v Italiji.
Poglej Iliada in Biblioteca Marciana
Biološko orožje
Mednarodni simbol za biološko nevarnost Biološko orožje je vsako bojno sredstvo v obliki patogenega organizma ali njegovega toksina, namenjeno za povzročitev obolenja ali smrti ljudi, živali ali rastlin, in se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.
Poglej Iliada in Biološko orožje
Blaž Setnikar
Blaž Setnikar, slovenski igralec, * 2. maj 1983, Ljubljana.
Poglej Iliada in Blaž Setnikar
Brad Pitt
William Bradley Pitt, bolj znan kot Brad Pitt, ameriški filmski in televizijski igralec ter producent, * 18. december 1963, Shawnee, Oklahoma, Združene države Amerike.
Poglej Iliada in Brad Pitt
Bulcsú László
László Bulcsú, hrvaški jezikoslovec, informatolog, pisec, prevajalec in poliglot, * 9. oktober 1922, Čakovec, † 4. januar 2016.
Poglej Iliada in Bulcsú László
Butrint
Butrint (albansko Butrinti, grško Βουθρωτόν/Bouthrōtón in Βουθρωτός/Bouthrōtós latinsko Buthrōtum) je bilo antično grško in kasneje rimsko mesto v Epirju.
Poglej Iliada in Butrint
Cikloida
Generiranje cikloide s sledenjem točke na krožnici Cikloída je v matematiki krivulja v ravnini, ki jo dobimo tako, da sledimo točki na krožnici, ko se ta kotali po vodoravni premici.
Poglej Iliada in Cikloida
Danajci
Denjeni/Danajci so bili domnevno eno od Ljudstev z morja.
Poglej Iliada in Danajci
Diomed
Diomed je junak iz grške mitologije, znan predvsem po svojem sodelovanju v trojanski vojni.
Poglej Iliada in Diomed
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Iliada in Dioniz
Dirka
Dirka je tekmovanje hitrosti.
Poglej Iliada in Dirka
Dodona
Dodona (/doʊˈdoʊnə/; dorska grščina Δωδώνα - Dōdṓnā, jonska in atiška grščina Δωδώνη - Dōdṓnē) v Epiru v severozahodni Grčiji je bil najstarejši helenski orakelj, po Herodotu verjetno iz 2.
Poglej Iliada in Dodona
Eneida
Eneida je ep rimskega pesnika Vergila, ki ga je napisal med letoma 29.
Poglej Iliada in Eneida
Enej (mitologija)
V grško-rimski mitologiji je bil Enej (grško Αἰνείας, Aineias, verjetno izhaja iz grške besede αἰνή, ki pomeni "slavljen") trojanski junak, sin princa Anhiza in boginje Afrodite (rimska Venera).
Poglej Iliada in Enej (mitologija)
Ep
Ép (grš. επoς / épos/, beseda; πoιεo /poiéo/, pesnim) je najobsežnejša pripovedna pesnitev.
Poglej Iliada in Ep
Ep o Gilgamešu
Ep o Gilgamešu je najpomembnejši ep babilonsko-asirske književnosti in najstarejša junaško-mitološka pesnitev nasploh.
Poglej Iliada in Ep o Gilgamešu
Epir
Zemljevid antičnega Epirja Epir (grško: Ήπειρος, Ípiros, kar pomeni »celina«) je pokrajina ob obali Jonskega morja v severozahodni Grčiji in južni Albaniji.
Poglej Iliada in Epir
Erehtejon
Erehtejon ali Erehteum (stara grščina: Ἐρέχθειον, moderna grščina: Ερέχθειο) je antični grški tempelj na severni strani Akropole v Atenah v Grčiji, ki je bil posvečen Ateni in Pozejdonu.
Poglej Iliada in Erehtejon
Evropa (mitologija)
Kipec Evrope, ki jo nosi Zevs v podobi bika. Evropa (grško Ευρώπη, Eurṓpē) je v grški mitologiji hči feničanskega kralja Agenorja in Kadmosova sestra.
Poglej Iliada in Evropa (mitologija)
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Iliada in Fizika
Franc Omerza
Franc Omerza, slovenski rimskokatoliški duhovnik, klasični filolog in prevajalec, * 28. marec 1885, Župeča vas, † 17. december 1940, Ljubljana.
Poglej Iliada in Franc Omerza
Friedrich August Wolf
Friedrich August Wolf (izgoviri: vólf), nemški filolog, * 15. februar 1759, Hainrode, † 8. avgust 1824, Marseille.
Poglej Iliada in Friedrich August Wolf
Ganimed
Rubens Ganiméd je v grški mitologiji trojanski kraljevič; sin kralja Trosa in nimfe Kaliroe.
Poglej Iliada in Ganimed
Gora Ida (Turčija)
Gora Ida (turško Kazdağı, izgovorjeno, kar pomeni "Gosja gora", Kaz Dağları ali Karataş Tepesi) je gora v severozahodni Turčiji, približno 32 km jugovzhodno od ruševin Troje, ob severni obali zaliva Edremit.
Poglej Iliada in Gora Ida (Turčija)
Gorgona
Meduza. Gorgona (starogrško Γοργών/Γοργώ Gorgon/Gorgo) je v grški mitologiji krvoločna pošast, ženska z ostrimi čekani ter živimi, strupenimi kačami namesto las.
Poglej Iliada in Gorgona
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Iliada in Grčija
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Iliada in Grška mitologija
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Iliada in Grki
Havara
Havara je staroegipčansko arheološko najdišče južno od Fajuma, znanega tudi kot Krokodilopolis, Arsinoe in Medinet al-Faijum.
Poglej Iliada in Havara
Heba
Ramos y Albertosa iz leta 1784 Heba (/ ˈhiːbiː /; grško: Ἥβη) je v starogrški religiji boginja mladosti ali življenjske dobe (rimski ekvivalent: Juventas).
Poglej Iliada in Heba
Heinrich Schliemann
Heinrich Schliemann, nemško-ruski trgovec, poliglot, amaterski arheolog, * 6. januar 1822, Neubukow (Zvezna dežela Mecklenburg - Predpomorjanska, Nemčija), † 26. december 1890.
Poglej Iliada in Heinrich Schliemann
Heksameter
Heksameter, imenovan tudi šestomer, je verz sestavljen iz petih daktilskih stopic, kjer se daktili lahko nadomeščeni s spondeji, zadnja stopica je obvezno trohejska.
Poglej Iliada in Heksameter
Hektor
Hektor, ki mu sestra Kasandra ponuja obradno pijačo pred bojem, detajl z grške vaze Hektor je v Homerjevi Iliadi sin trojanskega kralja Priama in Hekabe; Andromahin mož in eden glavnih trojanskih junakov.
Poglej Iliada in Hektor
Herajon v Argosu
Herajon v Argosu (grško Ἡραῖον Ἄργους) je antični tempelj v Argosu v Grčiji.
Poglej Iliada in Herajon v Argosu
Heraklej
Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.
Poglej Iliada in Heraklej
Hermes
Hermes (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje.
Poglej Iliada in Hermes
Heziod
Heziod (tudi Hesiod) (Hêsíodos, latinsko Hesiodus), grški pesnik in rapsod, živel okoli 700 pr. n. št. v Askri v Beociji.
Poglej Iliada in Heziod
Himera iz Arezza
Himera iz Arezza (italijansko Chimera di Arezzo) velja za najboljši primer starih etruščanskih umetnin.
Poglej Iliada in Himera iz Arezza
Hipaspisti
Hipaspist Hipaspist (grško: Ὑπασπιστής), ščitonosec ali oproda, kasneje pripadnik elitnih vojaških enot Filipa II. Makedonskega, Aleksandra Velikega in njegovih naslednikov.
Poglej Iliada in Hipaspisti
Hipokampus (mitologija)
Hipokampus ali hipokamp tudi hipokampoi (množina hipokampi ali hipokampi, grško ἱππόκαμπος, od ἵππος, "konj" in κάμπος, "morska pošast" at reference.com; compare the nameless monster Campe.) je mitološko bitje, ki ga poznata fenicijska in grška mitologija, čeprav je ime, s katerim je poznano, zgolj grško.
Poglej Iliada in Hipokampus (mitologija)
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Iliada in Homer
Homerjeva Apoteoza
Homerjeva apoteoza je velika slika Ingresa iz leta 1827, ki je danes razstavljena v Louvru pod št.
Poglej Iliada in Homerjeva Apoteoza
Ikar (mitologija)
Slika Dedala in Ikarja britanskega slikarja Fredericka Leightona Ikar (grško Ἴκαρος, Íkaros) je bil Dedalov sin v grški mitologiji.
Poglej Iliada in Ikar (mitologija)
Isaac Asimov
Isaac Asimov (IPA //,: Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov, ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * okoli 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 6. april 1992, Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA.
Poglej Iliada in Isaac Asimov
Izak I. Komnen
Izak I. Komnen (grško), bizantinski cesar (1057-1059), prvi vladar iz Komnenske dinastije, * okrog 1005, † okrog 1061.
Poglej Iliada in Izak I. Komnen
Janez Vesel
Jovan Vesel (pravo ime Janez Vesel; psevdonim Koseski), slovenski pesnik, prevajalec in pravnik, * 12. september 1798, Koseze pri Moravčah, † 26. marec 1884, Trst.
Poglej Iliada in Janez Vesel
Janez Vrečko
Janez Vrečko, slovenski komparativist, literarni zgodovinar in teoretik, * 9. april 1946, Ljubljana.
Poglej Iliada in Janez Vrečko
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Iliada in Kanaan
Karija
Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.
Poglej Iliada in Karija
Kastor in Polidevk
Kastor in Polidevk (ali v latinščini Poluks) sta bila polbrata dvojčka v grški in rimski mitologiji znana kot Dioscuri ali Dioskouroi.
Poglej Iliada in Kastor in Polidevk
Kemično orožje
Oboroženih sil ZDA Kémično oróžje je vsako bojno sredstvo v obliki naravnega ali umetnega (sintetičnega) strupa ali zažigalnega sredstva, namenjeno za začasno onesposobitev ali povzročitev hudih poškodb ter smrti ljudi in/ali živali, ali pa za uničenje rastlin in s tem onemogočanje njihove uporabe, ter se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.
Poglej Iliada in Kemično orožje
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Iliada in Kilikija
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Iliada in Književnost
Knosos
Knosos (Κνωσός) je bronastodobno arheološko najdišče na grškem otoku Kreta z ostanki najstarejšega mesta v Evropi.
Poglej Iliada in Knosos
Kočija iz Monteleoneja
Kočija iz Monteleoneja (italijansko Carro etrusco di Monteleone) je etruščanska kočija iz okoli leta 530 pr.
Poglej Iliada in Kočija iz Monteleoneja
Komični ep
Komični (lat. comicus, šaljiv) ali satirični ep (lat. satira ali satura, zmes, zabavljica, posmešnica), opeva kakšno smešno snov s satirično primesjo.
Poglej Iliada in Komični ep
Krst pri Savici
Uvod Krsta pri Savici Krst pri Savici je obsežna epsko-lirska pesnitev, ki jo je v drugi polovici leta 1835 napisal slovenski romantični pesnik France Prešeren.
Poglej Iliada in Krst pri Savici
Ksantos
Ksantos (Lycian: 𐊀𐊕𐊑𐊏𐊀 Arńna, grščina Ξάνθος, latinščina: Xanthus, turščina: Ksantos) je bilo mesto v starodavni Likiji, na mestu današnjega Kınıka v provinci Antalya v Turčiji in ime reke, ob kateri je mesto.
Poglej Iliada in Ksantos
Kultura Osmanskega cesarstva
Osmanska kultura se je razvijala več stoletij, ko je vladajoča uprava Turkov absorbirala, prilagajala in spreminjala različne domorodne kulture osvojenih dežel in njihovih ljudstev.
Poglej Iliada in Kultura Osmanskega cesarstva
Kvint iz Smirne
Kvint iz Smirne (Kóintos Smirnaíos, latinsko Quintus Smyrnaeus), starogrški epski pesnik.
Poglej Iliada in Kvint iz Smirne
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Poglej Iliada in Lagrangeeva točka
Laodamija
V grški mitologiji je Laodamija (grško) lahko.
Poglej Iliada in Laodamija
Larisa
Larisa je glavno mesto grške regije (nekdanje periferije) Tesalije in glavno mesto regionalne enote.
Poglej Iliada in Larisa
Lebes
Lebes (množina v grščini lebetes) je vrsta grškega kotla, običajno iz brona.
Poglej Iliada in Lebes
Lemnos
Lemnos (Λήμνος, Limnos) je grški otok v severnem delu Egejskega morja, približno na polovici razdalje med goro Atos in turško obalo.
Poglej Iliada in Lemnos
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Poglej Iliada in Likija
Ljubezenski trikotnik
Božanske komedije''. Ljubezenski trikotnik je ljubezensko razmerje, ki vključuje tri ljudi.
Poglej Iliada in Ljubezenski trikotnik
Lovro Pičman
Lovro Pičman, slovenski matematik in kvantni fizik, * 8. oktober 1929, Ljubljana, † 11. avgust 2022.
Poglej Iliada in Lovro Pičman
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Iliada in Madžarska
Mahabharata
(devanāgarī: महाभारत)) je eden od dveh najpomembnejših sanskrtskih epov stare Indije, drugi je Ramajana. Mahabharata je osrednje delo hinduizma in s tem izjemno pomembno kulturno izročilo Indijske podceline. Poleg epične pripovedi o Bitki pri Kurkšetri in o usodi princev Kaurava in Pandava vsebuje Mahabharata filozofske in verske teme, kot na primer pogovor o štirih "ciljih življenja" - tako imenovanih purušartah (12.161).
Poglej Iliada in Mahabharata
Marij Pregelj
Marij Pregelj, slovenski slikar, * 8. avgust 1913 Kranj, † 18. marec 1967 Ljubljana.
Poglej Iliada in Marij Pregelj
Marsovi naravni sateliti
Foobos (zgoraj) in Deimos (spodaj) Mars ima dva naravna satelita Deimos in Fobos, ki sta verjetno zajeta asteroida.
Poglej Iliada in Marsovi naravni sateliti
Meander (reka)
Reka Büyük Menderes (zgodovinsko Maeander ali Meander, iz stare grščine: Μαίανδρος, Maíandros; turško Büyük Menderes Irmağı), je reka v jugozahodni Turčiji.
Poglej Iliada in Meander (reka)
Menelaj
V grški mitologiji je bil Meneláj (Μενέλαος,, »srd ljudstva«) kralj mikenske (pred-dorske) Šparte.
Poglej Iliada in Menelaj
Menelaj (razločitev)
Menelaj je lahko.
Poglej Iliada in Menelaj (razločitev)
Meniška skupnost na gori Atos
Atos (grško, Áthos) je gora in polotok v severovzhodni Grčiji in pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva.
Poglej Iliada in Meniška skupnost na gori Atos
Mikenska doba
Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).
Poglej Iliada in Mikenska doba
Mikenska vojska
O vojaški naravi mikenske Grčije (približno 1600–1100 pr. n. št.) v pozni bronasti dobi kažejo številna izkopana orožja, bojevniki in bojne upodobitve v sodobni umetnosti, pa tudi ohranjeni grški linearni zapisi B. Mikenci so vlagali v razvoj vojaške infrastrukture, pri čemer so vojaško proizvodnjo in logistiko nadzirali neposredno iz palačnih centrov.
Poglej Iliada in Mikenska vojska
Mirmidonci
Mirmidonci (Μυρμιδόνες) so bili starodaven narod v grški mitologiji.
Poglej Iliada in Mirmidonci
Neptun (mitologija)
Bronzina Neptun je bog sladke vode in morja v rimski religiji.
Poglej Iliada in Neptun (mitologija)
Nidri
Nidri (grško: Νυδρί) je mestece v občini Lefkada na vzhodni obali otoka Lefkada, Grčija.
Poglej Iliada in Nidri
Nioba
Nioba (grško Νιόβη, Niobi), Tantalova hči, je v grški mitologiji, žena tebanskega kralja Amfiona.
Poglej Iliada in Nioba
Odiseja
Odiseja (Odísseia) je grški junaški ep.
Poglej Iliada in Odiseja
Okean
Okean (grško Ὠκεανός Ōkeanós), tudi Ogenos (Ogenos, Ωγηνος) ali Ogen (Ωγην), je bil božanski lik v klasični antiki, pri Grkih in Rimljanih bog morja in oceanov, ki obkrožajo svet.
Poglej Iliada in Okean
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Poglej Iliada in Olimp
Otroška književnost
250px Otroška književnost je del mladinske književnosti, ki po tematiki in obliki ustreza starostni dobi otrok približno med 3.
Poglej Iliada in Otroška književnost
Paflagonija
Zemljevid Male Azije iz 15. stoletjaPaflagonija (grško: Παφλαγονíα latinsko: Paphlagonia) je antična pokrajina na obali Črnega morja v osrednji severni Anatoliji med Bitinijo in Pontom.
Poglej Iliada in Paflagonija
Palimpsest
Biblije, je palimpsest Palimpsest je stran rokopisa, bodisi iz zvitka ali knjige, s katere je bilo besedilo spraskano ali sprano, da jo je bilo mogoče uporabiti za nov zapis.
Poglej Iliada in Palimpsest
Paris
Helena in Paris Paris (grško Πάρις) je bil v grški mitologiji trojanski princ, sin kralja Priama in brat Hektorja.
Poglej Iliada in Paris
Parisova sodba
Parisova sodba je zgodba iz grške mitologije, ki je bila eden od dogodkov, ki so privedli do trojanske vojne in (v nekoliko poznejših različicah zgodbe) do ustanovitve Rima.
Poglej Iliada in Parisova sodba
Pelagonija
Kotlina Pelagonija, satelitski posnetek. Rumena črta označuje mejo med Severno Makedonijo in Grčijo Pelagonija ali Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje, ki ga Makedonci imenujejo kar Pol(j)e, je največja kotlina v zemljepisni regiji, ki si jo danes delita Severna Makedonija – severni del in Grčija – južni del.
Poglej Iliada in Pelagonija
Pelazgi
Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.
Poglej Iliada in Pelazgi
Peonija
Ozemlje antične Peonije Peonija (grško: Παιονία), antična država, v kateri so bili naseljeni večinoma Peonci (antično grško: Παίονες). Natančne meje prvotne Peonije, prebivalci in njena zgodnja zgodovina so zelo nejasni, verjetno pa je ležala nekje na področju Trakije.
Poglej Iliada in Peonija
Polifem
Polifem (grško Πολύφημος, Polúphêmos) je v grški mitologiji Kiklop, Pozejdonov in Tozin sin.
Poglej Iliada in Polifem
Pomeni imen asteroidov: 170001–180000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 170.001 do 180.000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Iliada in Pomeni imen asteroidov: 170001–180000
Pomeni imen asteroidov: 30001–31000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 30001 do 31000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Iliada in Pomeni imen asteroidov: 30001–31000
Pomeni imen asteroidov: 4501–5000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 4501 do 5000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Iliada in Pomeni imen asteroidov: 4501–5000
Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 501 do 1000.
Poglej Iliada in Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Pomeni imen asteroidov: 6501–7000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 6001 do 6500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Iliada in Pomeni imen asteroidov: 6501–7000
Preproga
Perzijska svilena preproga iz Isfahana, Iran Prepróga je navadno večji tekstilni izdelek, zlasti za pokrivanje tal.
Poglej Iliada in Preproga
Rapsod
Rapsod oziroma rapsodi so bili potujoči pevci v antični Grčiji.
Poglej Iliada in Rapsod
Rešef
Rešef ali Rešep (kanaansko רשף, ršp, eblaitsko Rašap, egipčansko ršpw) je bil kanaanski bog, povezan s kugo ali njeno poosebljenje.
Poglej Iliada in Rešef
Richmond Lattimore
Richmond Alexander Lattimore, ameriški pesnik in prevajalec, * 6. maj 1906, † 26. februar 1984, Rosemont, Pensilvanija, Združene države Amerike.
Poglej Iliada in Richmond Lattimore
Rman
Rman (znanstveno ime Achillea) je rod kritosemenk iz družine nebinovk, v katerega uvrščamo približno 85 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Iliada in Rman
Salamina
Salamina (grško Σαλαμίνα Salamína, antično in katarevusa: Σαλαμίς Salamís), je največji grški otok v Saronskem zalivu, približno 2 km od obale Pireja in približno 16 kilometrov zahodno od Aten.
Poglej Iliada in Salamina
Sarde
Sarde (ali Sardes; lidijsko 𐤳𐤱𐤠𐤭𐤣 Sfard; starogrško Σάρδεις Sardeis; staroperzijsko 𐎿𐎱𐎼𐎭 Sparda) je starodavno mesto, kjer je danes sodobni Sart (Sartmahmut pred 19. oktobrom 2005) v Turčiji v provinci Manisa.
Poglej Iliada in Sarde
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Iliada in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Iliada in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji
Seznam prejemnikov Severjeve nagrade
Seznam prejemnikov nagrade Sklada Staneta Severja, t.i. '''Severjeve nagrade'''.
Poglej Iliada in Seznam prejemnikov Severjeve nagrade
Sibila (prerokinja)
Sibile so bile v antični Grčiji prerokinje ali svečenice.
Poglej Iliada in Sibila (prerokinja)
Sikelgajta
Sikelgaita, tudi Sichelgaita ali Sigelgaita, langobardska kneginja, hčerka salernskega kneza Guaimarja IV.
Poglej Iliada in Sikelgajta
Starogrška keramika
Starogrška keramika, zaradi svoje relativne trajnosti, obsega velik del arheoloških ostankov antične Grčije in ker jih je toliko (več kot 100.000 vaz je zapisano v Corpus vasorum antiquorum – mednarodni raziskovalni projekt za keramično dokumentacijo klasičnega območja), ima zelo velik vpliv na naše poznavanje grške družbe.
Poglej Iliada in Starogrška keramika
Starogrška književnost
Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.
Poglej Iliada in Starogrška književnost
Tabula Iliaca
Tabula Iliaca ('Iliadska tablica') je generična oznaka za izračun dni Iliade, verjetno po Zenodotu (grški slovničar, književni kritik in Homerov učenjak), od katerih je danes znanih dvaindvajset fragmentarnih primerov.
Poglej Iliada in Tabula Iliaca
Tebe, Egipt
Območje Luksorja - nekdanjih Teb Tebe (starogrško Θῆβαι, Thēbai), ki so bile starim Egipčanom znane kot Waset, so bile staro egipčansko mesto ob Nilu, približno 800 km južno od Sredozemskega morja.
Poglej Iliada in Tebe, Egipt
Tebe, Grčija
Tebe (/ θiːbz /; stara grščina: Θῆβαι, Thēbai, grški izgovor:; moderna grščina: Θήβα, Thíva) so mesto v Beociji v osrednji Grčiji.
Poglej Iliada in Tebe, Grčija
Telamon
V grški mitologiji je Telamon (starogrško Τελαμών) sin kralja Ajaka iz Ajgine in Hironove hčere Endeide ter Pelejev brat, s katerim sta spremljala Jazona kot njegova Argonavta in bila prisotna pri lovu na Kalidonskega merjasca.
Poglej Iliada in Telamon
Teofanija
Teofanija je razodetje božanstva na zemlji.
Poglej Iliada in Teofanija
Termessos
Termessos (grško Τερμσσσός) je bil pizidijsko mesto, zgrajeno na nadmorski višini več kot 1000 metrov na jugozahodni strani gore Solymos (sodobno Güllük Dağı) v pogorju Taurus (sodobna provinca Antalya, Turčija).
Poglej Iliada in Termessos
Thomas Parnell (pesnik)
Thomas Parnell, irski pesnik in prevajalec, * 11. september 1679, Dublin, † 24. oktober 1718.
Poglej Iliada in Thomas Parnell (pesnik)
Točaj (naziv)
Točaj (nemško Mundschenk ali Hofschenk, lat. pincerna ali cellarius, angl. cup-bearer) je bil zgodovinsko visok plemiški naziv na kraljevih dvorih, katerega dolžnost je bila točiti in streči pijačo za kraljevo mizo.
Poglej Iliada in Točaj (naziv)
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Iliada in Trakija
Troada
Troada Troada ali Troas je zgodovinsko ime polotoka Bigas (turško Biga Yarımadası) v severozahodni Anatoliji, Turčija.
Poglej Iliada in Troada
Trofeja orožja
Trofeja orožja v umetnosti in arhitekturi je pravi ali upodobljen umetniško sestavljen prikaz orožja in druge vojaške opreme, pogosto ujete od poraženega sovražnika, kot okras, namenjen zmagovitemu razkazovanju ali kot vojaška predstava moč monarha.
Poglej Iliada in Trofeja orožja
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Iliada in Troja
Troja (film)
Troja je ameriški epski vojni film, izdan leta 2004, ki ga je napisal David Benioff in režiral Wolfgang Petersen.
Poglej Iliada in Troja (film)
Trojanska vojna
''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.
Poglej Iliada in Trojanska vojna
Ugrabitev Sabink
Ugrabitev Sabink, včasih imenovano tudi kot Posilstvo Sabink, je bil v rimski mitologiji incident, v katerem so rimski moški množično ugrabljali mlade ženske iz drugih mest v regiji.
Poglej Iliada in Ugrabitev Sabink
Uran (mitologija)
Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe.
Poglej Iliada in Uran (mitologija)
Usoda
Usoda je ime za razumevanje dogodkov, ki naj bi jih vnaprej in brez človeškega vpliva določale božje sile ali naključja, ne pa človekova svobodna volja.
Poglej Iliada in Usoda
Vergilij
Publij Vergilij Maron, bolje znan kot Vergílij ali Vergíl (latinsko: Publius Vergilius Maro), rimski pesnik, * 15. oktober 70 pr. n. št., Andes pri Mantovi, Italija, † 21. september 19 pr. n. št., Brindisi, Italija.
Poglej Iliada in Vergilij
Verginino Sonce
Verginino sonce (Sun of Vergina), znano tudi kot Zvezda Vergine ali zvezda Argead, je sončni simbol z žarki, ki se je prvič pojavil v starogrški umetnosti obdobja med 6.
Poglej Iliada in Verginino Sonce
Verzifikacija
Verzifikacija je postopek izdelovanja verzov in rezultat takega početja ter v tem pomenu sinonim za pesmi in pesništvo, tudi poezijo.
Poglej Iliada in Verzifikacija
Vojni roman
Vojni roman je pripovedni žanr znotraj dolge pripovedne proze, ki osrednjo pozornost posveča vojni.
Poglej Iliada in Vojni roman
Vrag se ženi
Vrag se ženi ali zlodejeve neveste je slovenska ljudska pripovedka.
Poglej Iliada in Vrag se ženi
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Poglej Iliada in Vrtnica
Zefir
Zefir in Hijacint (ca. 490–480 n. št.) Zefir in Flora (William Adolphe Bouguereau, 1875). Zefir (starogrško Ζέφυρος, tisti, ki prihaja z gore) je eden od Anemojev, božanstev vetra iz grške mitologije, poosebljenje (blagega) zahodnega vetra.
Poglej Iliada in Zefir
Zenodot
Zenodot (Zenódotos), starogrški slovničar, literarni kritik, homerski učenjak in prvi knjižničar Aleksandrijske knjižnice.
Poglej Iliada in Zenodot
Zevsov kip v Olimpiji
Zevsov kip v Olimpiji je bil velikanski sedeči kip, približno 13 m visok, ki ga je izdelal grški kipar Fidija okoli 435 pred našim štetjem v svetišču Olimpije, Grčija, in je stal v Zevsovem templju.
Poglej Iliada in Zevsov kip v Olimpiji
192 Nausikaja
192 Nausikaja (mednarodno ime 192 Nausikaa) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Iliada in 192 Nausikaja
Prav tako znan kot Ilijada.