Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Dioniz

Index Dioniz

Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.

Kazalo

  1. 141 odnosi: Ajshil, Amor, Ampelos, Anakreontika, Angelo Poliziano, Apolon, Arheološki park Pafos, Ariadna, Artemidin tempelj v Efezu, Atika (bivša država), Atribis, Šampanjec, Bakanalije, Bakh, Bakh (Caravaggio), Bakhantke, Baktrija, Barberinijev Favn, Basileus, Chigijeva kapela, Cippus iz Melqarta, Cista (posoda), Daorson, Delos, Dionizij, Dionizovo gledališče, Ditiramb, Dolina templjev, Dramatika, Dvanajst bogov Olimpa, Dzalisi, Ep o Gilgamešu, Eros, Etruščanska mitologija, Evripidova jama, Falus, Gandara, Giganti (mitologija), Gledališče, Gledališče (zgradba), Grčija, Grška mitologija, Grški zbor, Grško gledališče, Heba, Helenistična umetnost, Helikon (gorovje), Herišef, Herin tempelj, Olimpija, Hermes, ... Razširi indeks (91 več) »

Ajshil

Ájshil ali Ájshilos (starogrško: Αἰσχύλος, Aishýlos), starogrški dramatik, 525–456 pr.

Poglej Dioniz in Ajshil

Amor

Amor (latinsko ljubezen; tudi Kupid) je v rimski mitologiji bog ljubezni.

Poglej Dioniz in Amor

Ampelos

Ampelos (grško: Αμπελος.

Poglej Dioniz in Ampelos

Anakreontika

Anakreonika je lirična smer evropskega pesništva, ki se je uveljavila v poznem 16.

Poglej Dioniz in Anakreontika

Angelo Poliziano

Agnolo (Angelo) Ambrogini, znan tudi pod vzdevkom Poliziano, italijanski renesančni humanist, pesnik in filolog, * 14. julij 1454, Monetepulciano, Toskana, † 29. september 1494, Firence, Toskana.

Poglej Dioniz in Angelo Poliziano

Apolon

Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.

Poglej Dioniz in Apolon

Arheološki park Pafos

Arheološki park Pafos (tudi Arheološki park Kato Pafos) vsebuje večji del pomembnega starogrškega in rimskega mesta in je v mestu Pafos na jugozahodu Cipra.

Poglej Dioniz in Arheološki park Pafos

Ariadna

Ariadna (grško najbolj sveta ali zelo plodna mati) je v grški mitologiji boginja plodnosti na Kreti.

Poglej Dioniz in Ariadna

Artemidin tempelj v Efezu

Artemidin tempelj ali Artemizijon (grško Ἀρτεμίσιον, turško Artemis Tapınağı), manj znan kot Dianin tempelj, je bil grški tempelj, posvečen boginji Artemidi.

Poglej Dioniz in Artemidin tempelj v Efezu

Atika (bivša država)

Atika (grško Αττική, Attikḗ ali Attikī́; starogrško ali sodobno) je zgodovinska območje, ki vključuje glavno mesto mesto Grčije, Atene.

Poglej Dioniz in Atika (bivša država)

Atribis

Atribis (arabsko أتريب‎, grško, iz egipčanskega Hut-heryib, koptsko Ⲁⲑⲣⲏⲃⲓ je bilo staroveško mesto v sedanjem Tell Atribu približno 40 km severno od Kaira na vzhodnem bregu Damietske veje Nila. Naseljeno je bilo predvsem v ptolemajskem, rimskem in bizantinskem obdobju.Mysliwiec 2013.

Poglej Dioniz in Atribis

Šampanjec

Šampanjec (francosko Champagne) je peneče vino.

Poglej Dioniz in Šampanjec

Bakanalije

Bakanalije (ali Bakanal / karneval) pri starih Rimljanih slavje v čast boga Bakha ali razbrzdano veseljačenje, so bili rimski Bakhovi festivali, ki so temeljili na različnih ekstatičnih prvinah grških Dionizij.

Poglej Dioniz in Bakanalije

Bakh

''Bakh na bakhanalijah'', Peter Paul Rubens. Pompejev, zasut leta 79, ki je nastal približno 100 let prej v Avgustovskem času Pijani Bakh'' (Michelangelo) Bakh (latinsko Bakhus, starogrško: Bákhos) je vzdevek Dioniza, boga vina, zastrupitve, norosti in ekstaze v grški mitologiji.

Poglej Dioniz in Bakh

Bakh (Caravaggio)

Bakh (približno 1595) je oljna slika italijanskega baročnega mojstra Michelangela Merisisa da Caravaggia (1571–1610), ki jo je naročil kardinal Del Monte.

Poglej Dioniz in Bakh (Caravaggio)

Bakhantke

Bakhantke (menade) so v grški mitologiji spremljevalke Dioniza na njegovih pohodih, ki so bile ob glasbi in plesu, podelitev se po gorah, obsedenec s strastjo.

Poglej Dioniz in Bakhantke

Baktrija

Antična mesta v Baktriji Baktrija (staroperzijsko: Bâkhtriš) je antična pokrajina v severnem Afganistanu in satrapija Perzijskega cesarstva, v antiki poznana po svojih krutih vojakih in kultu, ki ga je osnoval prerok Zoroaster (Zarathustra).

Poglej Dioniz in Baktrija

Barberinijev Favn

Barberinijev Favn, tudi Fauno Barberini ali Pijani Satir je marmorni kip v naravni velikosti (visok 215 cm), ki se nahaja v Glyptoteki v Münchnu v Nemčiji.

Poglej Dioniz in Barberinijev Favn

Basileus

Antioha I. Soterja. Na zadnji strani kovanca je podoba Apolona, sedečega na omfalosu. Grški napis se bere: ''ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΑΝΤΙΟΧΟΥ'' (kralj Antioh). Basileus (grško βασιλεύς) je grški naslov, s katerim so v preteklosti naslavljali različne monarhe.

Poglej Dioniz in Basileus

Chigijeva kapela

Chigijeva kapela ali Kapela Loretske Madone (italijansko: Cappella Chigi ali Cappella della Madonna di Loreto) je druga kapela na levi strani ladje v baziliki Santa Maria del Popolo v Rimu.

Poglej Dioniz in Chigijeva kapela

Cippus iz Melqarta

Cippus iz Melqarta je skupno ime za dva feničanska marmorna cippusa, ki sta bila odkrita na Malti v nedokumentiranih okoliščinah in datirana v 2.

Poglej Dioniz in Cippus iz Melqarta

Cista (posoda)

Cista je škatla, posoda ali košara, ki so jo uporabljali stari Egipčani, Grki, Etruščani in Rimljani za različne praktične in mistične namene.

Poglej Dioniz in Cista (posoda)

Daorson

Ostanki obzidja Daorsona v vasi Ošanići pri Stolcu v Bosni in Hercegovini Daorson (grško: Δαορσών), glavno mesto heleniziranegailirskega plemena Daorsov, ki so od leta 300 do leta 50 pr.

Poglej Dioniz in Daorson

Delos

Otok Delos (grško Δήλος; atiško Δῆλος, dorsko Δᾶλος) je v bližini Mikona in Kikladskega arhipelaga.

Poglej Dioniz in Delos

Dionizij

Dionizij je moško osebno ime.

Poglej Dioniz in Dionizij

Dionizovo gledališče

Današnji ostanki Dionizovega gledališča na Akropoli v Atenah Dionizovo gledališče, tudi gledališče Dioniza Elevterskega, je veliko gledališče na prostem in eno izmed prvih ohranjenih v Atenah v Grčiji.

Poglej Dioniz in Dionizovo gledališče

Ditiramb

Ditiramb je vrsta starogrške zborovske pesmi, ki je bila spremljana z instrumentom avlos, in so jo peli kot obredno pesem pred oltarjem boga Dioniza.

Poglej Dioniz in Ditiramb

Dolina templjev

Dolina templjev (italijansko Valle dei Templi, sicilijansko Vaddi di li Tempri) je arheološko najdišče v Agrigentu (starogrško Akragas) na Siciliji v južni Italiji.

Poglej Dioniz in Dolina templjev

Dramatika

Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).

Poglej Dioniz in Dramatika

Dvanajst bogov Olimpa

Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.

Poglej Dioniz in Dvanajst bogov Olimpa

Dzalisi

Mozaik iz Dzalisija Dzalisi (gruzinsko ძალისი, Dzalisi) je zgodovinska vas v dolini Mukrani v Gruziji, oddaljena približno 50 km od Tbilisija in 20 km od Mcheta.

Poglej Dioniz in Dzalisi

Ep o Gilgamešu

Ep o Gilgamešu je najpomembnejši ep babilonsko-asirske književnosti in najstarejša junaško-mitološka pesnitev nasploh.

Poglej Dioniz in Ep o Gilgamešu

Eros

Êros (starogrško: Éros) je v grški mitologiji bog ljubezni, poželenja in spolnosti; oboževan pa je bil tudi kot božanstvo plodnosti.

Poglej Dioniz in Eros

Etruščanska mitologija

Etruščanski sarkofag Etruščanska mitologija vsebuje celo vrsto obredov in verovanj ter delovanje svečenikov, ki so jih imenovali haruspici in auguri.

Poglej Dioniz in Etruščanska mitologija

Evripidova jama

Načrt Evripidove jame Črnoglazirani sifos z vrezanimi črkami ΕΥΡΙΠΠ Evripidova jama je ozka jama, približno 47 metrov globoka z desetimi majhnimi dvoranami.

Poglej Dioniz in Evripidova jama

Falus

Falus je penis (zlasti v pokončnem položaju), predmet, ki spominja na penis, ali mimetična slika pokončnega penisa.

Poglej Dioniz in Falus

Gandara

Gandara, znana tudi kot Waihind (staroperzijsko: Gandâra, sanskrt: गन्धार), kraljestvo (Mahajanapada) in satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva.

Poglej Dioniz in Gandara

Giganti (mitologija)

Giganti v boju z Artemido Giganti (grško Γίγαντες) so divja in orjaška bitja v grški mitologiji.

Poglej Dioniz in Giganti (mitologija)

Gledališče

Gledališče Ljubljanski Drami Gledališče je področje igralskih umetnosti, ki se ukvarja z igranjem zgodb pred občinstvom s pomočjo govora, giba, glasbe, plesa, zvoka in z razkošno predstavo oziroma z enim ali več elementi drugih igralskih umetnosti.

Poglej Dioniz in Gledališče

Gledališče (zgradba)

Notranjost Comédie-Française, Pariz, kaže oder, lože, balkon in orkestrski del zgradbe. Slika iz 18.st. Gledališče, tudi teater, je zgradba, namenjena delovanju gledališke, to je umetniške ustanove, ki skrbi za predvajanje dramskih in glasbenih predstav.

Poglej Dioniz in Gledališče (zgradba)

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Dioniz in Grčija

Grška mitologija

Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.

Poglej Dioniz in Grška mitologija

Grški zbor

Kamnita podoba gledališke maske (2. stoletje) prikazuje, kako je bila videti maska, ki so jo nosili igralci Zbor (grško χορός, lat. chorus) je pri antični drami skupina igralcev, ki s pesmijo komentira dogodke in usodo glavnih junakov.

Poglej Dioniz in Grški zbor

Grško gledališče

Panoramski pogled na grško gledališče v Epidavru Grško gledališče ali grška drama je gledališka tradicija, ki se je razcvetela v stari Grčiji med približno 7. in 2. stoletjem pr. n. št. Polis Atene, politična in vojaška velesila v Grčiji, je bila v tem času žarišče starogrškega gledališča.

Poglej Dioniz in Grško gledališče

Heba

Ramos y Albertosa iz leta 1784 Heba (/ ˈhiːbiː /; grško: Ἥβη) je v starogrški religiji boginja mladosti ali življenjske dobe (rimski ekvivalent: Juventas).

Poglej Dioniz in Heba

Helenistična umetnost

Helenistična umetnost je umetnost obdobja v klasični antiki, ki se je začela s smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Poglej Dioniz in Helenistična umetnost

Helikon (gorovje)

Helikon (starogrško Ἑλικών; novogrško: Ελικώνας) je pogorje v okrožju Tespija v grški pokrajini Beociji.

Poglej Dioniz in Helikon (gorovje)

Herišef

Herišef Srebrn kip Herišefa, Louvre, Pariz Herišef ali Heršef (egipčansko Ḥry-š.

Poglej Dioniz in Herišef

Herin tempelj, Olimpija

Herin tempelj v Olimpiji ali Herajon je antični grški tempelj v Olimpiji v Grčiji, posvečen boginji Heri, kraljici grških bogov.

Poglej Dioniz in Herin tempelj, Olimpija

Hermes

Hermes (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje.

Poglej Dioniz in Hermes

Hiton

Hiton (grško χιτών, hitōn) je bil oblačilo v antični Grčiji, ki sta ga nosila oba spola, še posebej moški.

Poglej Dioniz in Hiton

Interpretatio graeca

Interpretatio graeca (latinsko 'grški prevod') ali »interpretacija s pomočjo grščine « je diskurz, ki se uporablja za razlago ali poskus razumevanja mitologije in religije drugih kultur; primerjalna metodologija, ki uporablja starogrške verske koncepte in prakse, božanstva in mite, enakovredne in skupne značilnosti.

Poglej Dioniz in Interpretatio graeca

Izida

Izis Izida, tudi Izis, je v staroegipčanski mitologiji boginja mati, boginja plodnosti, začetnica ved, boginja žensk in spretnosti.

Poglej Dioniz in Izida

Izvir (Ingres)

Izvir (francosko: La Source, v prevodu 'izvir') je oljna slika na platnu francoskega neoklasicističnega slikarja Ingresa.

Poglej Dioniz in Izvir (Ingres)

Janez Vrečko

Janez Vrečko, slovenski komparativist, literarni zgodovinar in teoretik, * 9. april 1946, Ljubljana.

Poglej Dioniz in Janez Vrečko

John Stuart Mill

John Stuart Mill, britanski filozof, ekonomist in politični filozof, * 20. maj, 1806, Pentonville, London, Anglija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, † 8. maj, 1873, Avignon, Francija.

Poglej Dioniz in John Stuart Mill

Kalihora (luna)

Kalihora (grško Καλλιχόρη: Kalihóre) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Dioniz in Kalihora (luna)

Kantar (posoda)

Kantar (starogrško κάνθαρος) je vrsta grške posode, ki se je uporabljala za pitje.

Poglej Dioniz in Kantar (posoda)

Kibela

Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.

Poglej Dioniz in Kibela

Kiliks (posoda)

V lončarstvu antične Grčije je kiliks (starogrško κύλιξ, cylix) najpogostejša vrsta pivske posode za vino.

Poglej Dioniz in Kiliks (posoda)

Klavirska sonata št. 5 (Skrjabin)

Aleksander Skrjabin: Klavirska sonata št.

Poglej Dioniz in Klavirska sonata št. 5 (Skrjabin)

Komos

Komos, orgije na atiškem kiliksu v črnofiguralnem slogu z napisom ''Čaša komastov'', 575 pr. n. št., Louvre (inv. št. E 742) Komos: komasti in hetere v posebnih pozah, ki izvajajo akrobacije, na antični črnofiguralni amfori, najdeni v Vulciju v Etruriji; okoli 560 pr.

Poglej Dioniz in Komos

Kontrapost

Kontrapost (it. contrapposto - nasrotnost) se nanaša na pozo človeškega telesa v stoječem položaju, v katerem človek stoji naslonjen na eno nogo, druga pa je blago pokrčena.

Poglej Dioniz in Kontrapost

Krater iz Dervenija

Krater iz Dervenija je spiralni krater, najbolj dodelan te vrste, ki so ga odkrili leta 1962 v grobu v Derveniju, nedaleč od Soluna, in je razstavljen v Arheološkem muzeju v Solunu.

Poglej Dioniz in Krater iz Dervenija

Kurent (ime)

Kurent je moško osebno ime.

Poglej Dioniz in Kurent (ime)

Las Incantadas

Las Incantadas (Μαγεμένες της Θεσσαλονίκης ali Λας Ινκαντάδας) je skupina rimskih skulptur iz portika iz 2.

Poglej Dioniz in Las Incantadas

Leptis Magna

Leptis ali Leptis Magna, znana tudi po drugih imenih v antiki, je bilo vidno mesto antične Kartagine in rimske Libije ob ustju Wadi Lebdam v Sredozemlju, danes del mesta Khoms.

Poglej Dioniz in Leptis Magna

Libacija

Libacija je ritualno zalivanje tekočine (npr. mleka ali druge tekočine, kot je koruzna moka, pomešana z vodo) ali zrnja, kot je riž, kot daritev bogu ali duhu ali v spomin na mrtve.

Poglej Dioniz in Libacija

Mamutzones

Mamutzones Mamutzones so tradicionalna krajevna pustna šema izvirajoča iz Samugheja na Sardiniji, Italija.

Poglej Dioniz in Mamutzones

Mars (mitologija)

Kip Marsa na brandenburških vratih Mars je bil v rimski mitologiji bog pomladi, plodnosti, in vojne ter zavetnik kmetov.

Poglej Dioniz in Mars (mitologija)

Marsias

V grški mitologiji je satir Marsias (grško Μαρσύας) osrednja figura v dveh zgodbah, ki vključujeta smrt: v eni je našel piščal (avlos), ki jo je Atena zavrgla, ker je ugotovila, da ji pihanje zmaliči obraz, in nanjo igral; v drugi je izzval na tekmovanje samega Apolona, igralca na liro.

Poglej Dioniz in Marsias

Metamorfoze

Metamorfoze ali Preobrazbe so epska pesnitev rimskega pesnika Ovida, ki obsega nekaj več kot 12.000 verzov.

Poglej Dioniz in Metamorfoze

Midas

Upodobitev Midasa Midas je v grški mitologiji frigijski kralj, znan po svojem velikem pohlepu po zlatu in domišljavosti.

Poglej Dioniz in Midas

Mildenhalldski zaklad

Mildenhallski zaklad je velika zbirka 34 mojstrovin rimske srebrne namizne posode iz 4.

Poglej Dioniz in Mildenhalldski zaklad

Mitologija

Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.

Poglej Dioniz in Mitologija

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Poglej Dioniz in Mozaik

Nabatejska umetnost

Nabatejska umetnost je umetnost Nabatejcev severne Arabije.

Poglej Dioniz in Nabatejska umetnost

Narodni park Butrint

Narodni park Butrint (albansko Parku Kombëtar i Butrintit) je narodni park v okrožju Vlora v južni Albaniji.

Poglej Dioniz in Narodni park Butrint

Nestinarstvo

Anastenarija je tradicionalni obred bosonoge hoje po žerjavici z ekstatičnim plesom, ki se izvaja v nekaterih vaseh v severni Grčiji in južni Bolgariji.

Poglej Dioniz in Nestinarstvo

Olimp

Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.

Poglej Dioniz in Olimp

Orfej in Evridika

Orfej in Evridika na Cervellijevi sliki Orfej in Evridika je mitološka zgodba o slavnem grškem pevcu Orfeju in njegovi ženi Evridiki.

Poglej Dioniz in Orfej in Evridika

Orgija

Órgija je bila v stari Grčiji (tudi pri Rimljanih) versko slavje v čast bogov, predvsem Dioniza, Demetre in Zevsa.

Poglej Dioniz in Orgija

Oront

Oront (starogrško, Oróntes) ali Asi (arabsko العاصي‎, ‘Āṣī, turško Asi) je reka, ki izvira v Libanonu, teče na sever v Sirijo in se v Turčiji izlije v Sredozemsko morje.

Poglej Dioniz in Oront

Papež Dionizij

Sveti Dionizij, papež, Rimskokatoliške cerkve, * okoli 200 n. št.

Poglej Dioniz in Papež Dionizij

Papež Janez IV.

Janez IV. je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve.

Poglej Dioniz in Papež Janez IV.

Papež Urban I.

Sveti Urban I., papež (in mučenec, glej: Ocena), Rimskokatoliške cerkve, * 2. stoletje n. št., Rim, (Italija, Rimsko cesarstvo); † 230, Rim.

Poglej Dioniz in Papež Urban I.

Parnas (gora)

Parnas (grško Παρνασσός, Parnassos) je apnenčasta gora v osrednji Grčiji nad Delfi, severno od Korintskega zaliva.

Poglej Dioniz in Parnas (gora)

Parod

''Skena'' v rimskem gledališču v Bosri v Siriji Parod, paroda ali parodos (grško ἡ πάροδος.

Poglej Dioniz in Parod

Pelazgi

Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.

Poglej Dioniz in Pelazgi

Peliqueiro

Peliqueiro (ali piliqueiro) je tradicionalno oblačilo za čas karnevala v Lazi (Galicija).

Poglej Dioniz in Peliqueiro

Peonija

Ozemlje antične Peonije Peonija (grško: Παιονία), antična država, v kateri so bili naseljeni večinoma Peonci (antično grško: Παίονες). Natančne meje prvotne Peonije, prebivalci in njena zgodnja zgodovina so zelo nejasni, verjetno pa je ležala nekje na področju Trakije.

Poglej Dioniz in Peonija

Pergamonski oltar

Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.

Poglej Dioniz in Pergamonski oltar

Perzefona

Perzefona (levo) in Had (desno) - detajl z grške vaze V starogrški mitologiji in religiji je Perzefona, imenovana tudi Kore ali Cora, je hči Zevsa in Demetre.

Poglej Dioniz in Perzefona

Plejade (mitologija)

Elihuja Vedderja, 1885 Plejade (starogrško: Pleiádes), spremljevalke Artemide, so bile hčere titana Atlasa in okeanide Plejone, rojene na gori Silene.

Poglej Dioniz in Plejade (mitologija)

Pomeni imen asteroidov: 1–500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.

Poglej Dioniz in Pomeni imen asteroidov: 1–500

Pomeni imen asteroidov: 2001–2500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Dioniz in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500

Pomeni imen asteroidov: 9001–9500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 9001 do 9500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Dioniz in Pomeni imen asteroidov: 9001–9500

Portlandska vaza

Portlandska vaza je rimska vaza iz kameja stekla, ki je datirana med leto 1 in 25, čeprav imajo starejši datumi pred našim štetjem nekaj znanstvene podpore.

Poglej Dioniz in Portlandska vaza

Pozejdon

Pozejdon s trizobom Pozejdon je bil v grški mitologiji bog morja.

Poglej Dioniz in Pozejdon

Praksitelov Hermes

Hermes z malim Dionizom, znan tudi kot Praksitelov Hermes ali Hermes iz Olimpije, je antični grški kip Hermesa in dojenčka Dioniza, ki so ga odkrili leta 1877 v ruševinah Herinega templja v Olimpiji v Grčiji.

Poglej Dioniz in Praksitelov Hermes

Prvo antično gledališče v Larisi

Prvo antično gledališče v Larisi je antično grško gledališče in največje gledališče v Tesaliji, ki je lahko sprejelo 10.000 ljudi.

Poglej Dioniz in Prvo antično gledališče v Larisi

Ptolemaj II. Filadelf

Ptolemaj II.

Poglej Dioniz in Ptolemaj II. Filadelf

Ptolemajev pokal

Spredaj Zadaj Ptolemajev pokal (francosko: Coupe des Ptolémées) je oniksova kameja — pokal z dvema ročajema ali kantaros.

Poglej Dioniz in Ptolemajev pokal

Puni

Punsko ljudstvo ali Zahodni Feničani so bili skupina semitskih ljudstev v zahodnem Sredozemlju, ki izvirajo iz Feničanov z obal zahodne Azije.

Poglej Dioniz in Puni

Rdeči bor

Rdeči bor (znanstveno ime Pinus sylvestris) je iglasto in zelo veliko drevo.

Poglej Dioniz in Rdeči bor

Rimska mitologija

Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.

Poglej Dioniz in Rimska mitologija

Rimski triumf

Rimski triumf (triumphus) je bil ljudski praznik in verski obred antičnega Rima, ki je potekal, da bi javno proslavili in blagoslovili uspeh vojaškega poveljnika, ki je vodil rimske sile k zmagi v službi države ali, prvotno in tradicionalno, tistega, ki je uspešno končal tuje vojne.

Poglej Dioniz in Rimski triumf

Riton

Riton je konična posoda, iz katere so pili pijačo, da bi bili pijani ali pa so pijančevali ob nekaterih slovesnostih, kot so pitne daritve, lahko pa je le stal na mizi.

Poglej Dioniz in Riton

Salona

Salona (starogrško Σάλωνα, Salona) je bila starodavno mesto in glavno mesto rimske province Dalmacije.

Poglej Dioniz in Salona

Sarkofaga Helene in Konstantine

Sarkofaga Helene in Konstantine Sarkofaga Helene in Konstantine sta porfirna sarkofaga iz 4.

Poglej Dioniz in Sarkofaga Helene in Konstantine

Satir

Mozaik Satira s Sicilije Satir je v grški mitologiji božanstvo gora in gozdov.

Poglej Dioniz in Satir

Satira

"Le satira e l'epistole di Q. Orazio Flacco", natisnjene leta 1814. Satira je kritika na komičen, posmehljiv način.

Poglej Dioniz in Satira

Semele

Jupiter in Semele'', Gustave Moreau Semele (tudi Semela,: Seméle) je v grški mitologiji boginja zemlje, hči Harmonije in tebanskega kralja Kadma, Zevsova ljubica in Dionizijeva mati.

Poglej Dioniz in Semele

Serapeum v Aleksandriji

Serapeum ali serapejon v Aleksandriji je bil v ptolemajskem kraljestvu starodavni grški tempelj, ki ga je zgradil Ptolemaj III. Everget (vladal 246–222 pr. n. št.) in je bil posvečen Serapisu, ki je postal zaščitnik Aleksandrije.

Poglej Dioniz in Serapeum v Aleksandriji

Sevt III.

Bronasta glava Sevta III. iz gomile Goljamata Kosmatka; Arheološki muzej, Sofija Sevt III. (starogrško, Seuthes, bolgarsko Севт III, Sevt III) je bil vladar tračanskega Odriškega kraljestva, ki je vladal od 331 do 300 pr.

Poglej Dioniz in Sevt III.

Seznam filozofskih vsebin

Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.

Poglej Dioniz in Seznam filozofskih vsebin

Side, Turčija

Side (grško Σίδη) je antično grško mesto na južni sredozemski obali Turčije in med najpomembnejšimi klasičnimi kraji v državi, danes letovišče.

Poglej Dioniz in Side, Turčija

Simpozij

Ženska igra na avlos in zabava moške na simpoziju; rdeča figura na atiškem kraterju, ''okoli'' 420 pr. n. št. Simpozij (symposion, iz sympinein – piti skupaj) je bil v antični Grčiji pivska zabava.

Poglej Dioniz in Simpozij

Skrinja iz Verolija

Skrinja iz Verolija je skrinja, izdelana v Konstantinoplu (zdaj Carigrad) v poznem 10.

Poglej Dioniz in Skrinja iz Verolija

Smrt v Benetkah

Smrt v Benetkah (v izvirniku Der Tod in Venedig) je novela nemškega pisatelja Thomasa Manna.

Poglej Dioniz in Smrt v Benetkah

Starogrška arhitektura

Starogrška arhitektura je arhitektura grško govorečih ljudstev, katerih kultura je cvetela na grški celini, Peloponezu, Egejskih otokih in v kolonijah v Anatoliji in Italiji v obdobju od okoli 900 pred našim štetjem do 1.

Poglej Dioniz in Starogrška arhitektura

Starogrška keramika

Starogrška keramika, zaradi svoje relativne trajnosti, obsega velik del arheoloških ostankov antične Grčije in ker jih je toliko (več kot 100.000 vaz je zapisano v Corpus vasorum antiquorum – mednarodni raziskovalni projekt za keramično dokumentacijo klasičnega območja), ima zelo velik vpliv na naše poznavanje grške družbe.

Poglej Dioniz in Starogrška keramika

Starogrška književnost

Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.

Poglej Dioniz in Starogrška književnost

Steklena čaša s prizorom Likurgove smrti

Steklena čaša s prizorom Likurgove smrti, tudi Likurgova čaša je rimska steklena čaša v okovju iz 4.

Poglej Dioniz in Steklena čaša s prizorom Likurgove smrti

Tebe, Grčija

Tebe (/ θiːbz /; stara grščina: Θῆβαι, Thēbai, grški izgovor:; moderna grščina: Θήβα, Thíva) so mesto v Beociji v osrednji Grčiji.

Poglej Dioniz in Tebe, Grčija

Tiran

Tiran (grško τύραννος, týrannos) v sodobni različici pomeni absolutni vladar, neomejen z zakonom ali statutom, ali tisti, ki si je prilastil legitimno neodvisnost.

Poglej Dioniz in Tiran

Tračani

Zemljevid naselitve Tračanov Tračani (latinsko Thraces, grško Θρακες, Thrakes) so bili v starem veku eno od ljudstev, ki je spadalo k indoevropski jezikovni skupini, razdrobljeno na številna plemena.

Poglej Dioniz in Tračani

Trstenke

Trstenke, panova piščal ali siringa (grško syrinx) so glasbilo, ki temelji na akustični resonanci.

Poglej Dioniz in Trstenke

Ulpia Traiana Sarmizegetusa

Colonia Ulpia Traiana Augusta Dacica Sarmizegetusa, upravno središče in največje mesto v Rimski Dakiji, ki se je kasneje po 40 km oddaljeni nekdanji dačanski prestolnici preimenovala v Ulpio Traiano Sarmizegetuso.

Poglej Dioniz in Ulpia Traiana Sarmizegetusa

Venerino praznovanje (Rubens)

Venerino praznovanje je slika flamskega slikarja Petra Paula Rubensa, ki je zdaj v Kunsthistorisches Museum na Dunaju.

Poglej Dioniz in Venerino praznovanje (Rubens)

Vergina

Vergina (grško Βεργίνα, Vergína) je majhno mesto v Osrednji Makedoniji v severni Grčiji.

Poglej Dioniz in Vergina

Vila misterijev, Pompeji

Vila misterijev (italijansko Villa dei Misteri) je rimska vila, ki stoji v severnem delu Pompejev, zunaj mestnega obzidja, ob Cesti grobnic (italijansko Via del sepolcro).

Poglej Dioniz in Vila misterijev, Pompeji

Vino Nobile iz Montepulciana

Vino Nobile di Montepulciano je rdeče vino s statusom Denominazione di Origine Controllata e Garantita, pridelano v vinogradih okoli mesta Montepulciano v Italiji.

Poglej Dioniz in Vino Nobile iz Montepulciana

Violina (pravljica)

Valentin Bidač igra na svojo violino Violina je beneška pripovedka, ki jo je zapisala Mjuta Povasnica, knjižno pa Živa Gruden.

Poglej Dioniz in Violina (pravljica)

Volubilis

Volubilis (arabsko: وليلي) je deloma izkopano rimsko mesto v severnem Maroku blizu Meknesa med Fesom in Rabatom.

Poglej Dioniz in Volubilis

Vrednota

Vrednote so pozitivna duhovna in materialna stanja oziroma cilji pri človeku oziroma ljudeh, ki so na splošno civilizacijsko cenjena, ker omogočajo civiliziran, stabilen in varen vrednoten razvoj človeka in skupnosti.

Poglej Dioniz in Vrednota

Vrtnica

Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.

Poglej Dioniz in Vrtnica

Zaklad iz Panagjurišta

Zaklad iz Panagjurišta Zaklad iz Panagjurišta je starodavni komplet za pitje, odkrit 8.

Poglej Dioniz in Zaklad iz Panagjurišta

Zevs

Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.

Poglej Dioniz in Zevs

198 Ampela

198 Ampela (mednarodno ime 198 Ampella) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Dioniz in 198 Ampela

86 Semela

86 Semela (mednarodno ime 86 Semele, starogrško: Seméle) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Dioniz in 86 Semela

Prav tako znan kot Bakhos.

, Hiton, Interpretatio graeca, Izida, Izvir (Ingres), Janez Vrečko, John Stuart Mill, Kalihora (luna), Kantar (posoda), Kibela, Kiliks (posoda), Klavirska sonata št. 5 (Skrjabin), Komos, Kontrapost, Krater iz Dervenija, Kurent (ime), Las Incantadas, Leptis Magna, Libacija, Mamutzones, Mars (mitologija), Marsias, Metamorfoze, Midas, Mildenhalldski zaklad, Mitologija, Mozaik, Nabatejska umetnost, Narodni park Butrint, Nestinarstvo, Olimp, Orfej in Evridika, Orgija, Oront, Papež Dionizij, Papež Janez IV., Papež Urban I., Parnas (gora), Parod, Pelazgi, Peliqueiro, Peonija, Pergamonski oltar, Perzefona, Plejade (mitologija), Pomeni imen asteroidov: 1–500, Pomeni imen asteroidov: 2001–2500, Pomeni imen asteroidov: 9001–9500, Portlandska vaza, Pozejdon, Praksitelov Hermes, Prvo antično gledališče v Larisi, Ptolemaj II. Filadelf, Ptolemajev pokal, Puni, Rdeči bor, Rimska mitologija, Rimski triumf, Riton, Salona, Sarkofaga Helene in Konstantine, Satir, Satira, Semele, Serapeum v Aleksandriji, Sevt III., Seznam filozofskih vsebin, Side, Turčija, Simpozij, Skrinja iz Verolija, Smrt v Benetkah, Starogrška arhitektura, Starogrška keramika, Starogrška književnost, Steklena čaša s prizorom Likurgove smrti, Tebe, Grčija, Tiran, Tračani, Trstenke, Ulpia Traiana Sarmizegetusa, Venerino praznovanje (Rubens), Vergina, Vila misterijev, Pompeji, Vino Nobile iz Montepulciana, Violina (pravljica), Volubilis, Vrednota, Vrtnica, Zaklad iz Panagjurišta, Zevs, 198 Ampela, 86 Semela.