Kazalo
94 odnosi: Afrodita, Ahmoz I., Aleksandrija, Alep, Amduat, Amenhotep I., Amenhotep II., Amon, Apep, Armant, Asirija, Babilonija, Bazilika, Biblos, Bitka pri Megidu, Bližnji vzhod, Botanični vrt, Britanski muzej, Carigrad, Damnatio memoriae, Džebel Barkal, Dešret, Deir el-Bahari, Devetnajsta egipčanska dinastija, Dolina kraljev, Dunaj, Enaindvajseta egipčanska dinastija, Evfrat, Faraon, Feničani, Gornji Egipt, Grščina, Hačepsut, Heliopolis, Hetiti, Hiksi, Hipostil, Izida, Jordan, Kadeš, Kanaan, Karkemiš, Karnak, Kartuša, Katarakti na Nilu, Kiparstvo, Konstancij II., Konstantin I. Veliki, Konstantinopel, Konstantinopelski hipodrom, ... Razširi indeks (44 več) »
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Tutmoz III. in Afrodita
Ahmoz I.
Ahmoz I. (egipčansko jꜥḥ ms(j.w)), včasih tudi Amosis ali Aahmes, kar pomeni "Iah (Luna) je rojena", je bil faraon in ustanovitelj Osemnajste egipčanske dinastije, ki se šteje za prvo dinastijo Novega egipčanskega kraljestva.
Poglej Tutmoz III. in Ahmoz I.
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Tutmoz III. in Aleksandrija
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Poglej Tutmoz III. in Alep
Amduat
Amenhotepa II., okrašena s prizori iz Amduata Knjiga Amduat, papirus Cyperus. Podrobnosti Tebe, med letoma 1076 in 722 pr. n. št. Amduat (staroegipčansko jmj dwꜣt, dobesedno "Tisto, kar je v onem svetu", prevaja se tudi kot "Besedilo skrite sobe v podzemnem svetu" in "Knjiga o tistem, kar je podzemni svet", arabsko كتاب الآخرة, Kitab al-Akhira) je pomembno staroegipčansko pogrebno besedilo iz Novega kraljestva.
Poglej Tutmoz III. in Amduat
Amenhotep I.
Amenhotep I. (egipčansko jmn-ḥtp(w), Amon je zadovoljen, amarnski klinopis a-ma-an-ha-at-pe ali -at-pa, Amenôthes I) ali Amenofis I. (iz starogrškega, Aménofis, tudi Ḏsr-k3-R`, Džeserkere)Dodson & Hilton (2004), str.
Poglej Tutmoz III. in Amenhotep I.
Amenhotep II.
Amenhotep II., včasih tudi Amenofis II., kar pomeni Amon je zadovoljen, je bil sedmi faraon iz Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal 1427–1401 pr.
Poglej Tutmoz III. in Amenhotep II.
Amon
Amon (tudi Amun, Amen in redko Imenand), kar pomeni nevidni, je bilo v staroegipčanski mitologiji ime božanstva, ki se je iz boga zraka razvilo v eno najpomembnejših božanstev − stvarnika duše (ba).
Poglej Tutmoz III. in Amon
Apep
Apep, Apepi ali Aapep (starogrško, Apofis) je bil egipčansko božanstvo, ki je simboliziralo kaos (egipčansko ı͗zft) in bilo kot tako nasprotje svetlobe in boginje Maat (red/resnica).
Poglej Tutmoz III. in Apep
Armant
Armant (egipčansko Iuny, koptsko Erment, grško Hermonthis) je mesto v Egiptu, ki stoji približno 18 km južno od Teb.
Poglej Tutmoz III. in Armant
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Tutmoz III. in Asirija
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Tutmoz III. in Babilonija
Bazilika
svetemu Petru, stoji v Vatikanu Bazilika je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, po navadi kot pomemben romarski kraj.
Poglej Tutmoz III. in Bazilika
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Poglej Tutmoz III. in Biblos
Bitka pri Megidu
Bitka pri Megidu je bila bitka med egipčanskom faraonom Tutmozom III. in kadeškim kraljem Hiskosom pred mestom Megido v Palestini.
Poglej Tutmoz III. in Bitka pri Megidu
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Tutmoz III. in Bližnji vzhod
Botanični vrt
Curitibi, Brazilija Šrilanki Sežani Botanični vrt je ustanova (večinoma park ali rastlinjak), kjer so v študijske namene posajene različne rastline.
Poglej Tutmoz III. in Botanični vrt
Britanski muzej
Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.
Poglej Tutmoz III. in Britanski muzej
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Tutmoz III. in Carigrad
Damnatio memoriae
Geta; Getov obraz je izbrisan zaradi ''damnatio memoriae'' na ukaz njegovega brata Damnatio memoriae je latinski izraz, ki v dobesednem prevodu pomeni »prekletstvo spomina«.
Poglej Tutmoz III. in Damnatio memoriae
Džebel Barkal
Džebel Barkal ali Gebel Barkal (arabsko جبل بركل) je zelo majhen hrib v mestu Karima v državi Severni Sudan kakšnih 400 km severno od Kartuma.
Poglej Tutmoz III. in Džebel Barkal
Dešret
Spodnjega Egipta Dešret je bilo uradno staroegipčansko ime rdeče krone Spodnjega Egipta in puščave Rdeča dežela na obeh straneh Kemeta – rodovitne Črne dežele na bregovih Nila.
Poglej Tutmoz III. in Dešret
Deir el-Bahari
Deir el-Bahari ali Dayr al-Bahri (arabsko الدير البحري ad-dayr al-baḥrī, slovensko Severni samostan) je kompleks pogrebnih templjev in grobnic, ki se nahaja na zahodnem bregu Nila, nasproti Luksorja, Egipt.
Poglej Tutmoz III. in Deir el-Bahari
Devetnajsta egipčanska dinastija
Devetnajsta egipčanska dinastija je bila druga dinastija, ki je vladala v Novem egipčanskem kraljestvu od 1292 do 1189 pr.
Poglej Tutmoz III. in Devetnajsta egipčanska dinastija
Dolina kraljev
Dolina kraljev (koptsko ϫ ⲏⲙⲉ, translit džēme), znana tudi kot Dolina vrat kraljev je dolina v Egiptu, kjer so v obdobju skoraj 500 let od 16.
Poglej Tutmoz III. in Dolina kraljev
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Tutmoz III. in Dunaj
Enaindvajseta egipčanska dinastija
Psusenesa I. Enaindvajseta egipčanska dinastija se običajno šteje za prvo dinastijo tretjega vmesnega obdobja Egipta.
Poglej Tutmoz III. in Enaindvajseta egipčanska dinastija
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Tutmoz III. in Evfrat
Faraon
Posmrtna maska faraona Tutankamona Faraon je bil naziv za vladarja (kralja) v starem Egiptu.
Poglej Tutmoz III. in Faraon
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Poglej Tutmoz III. in Feničani
Gornji Egipt
Gornji Egipt (skrajšano, koptsko ⲙⲁⲣⲏⲥ) je ozek pas ozemlja na obeh bregovih Nila med Nubijo na jugu in Spodnjim Egiptom na severu.
Poglej Tutmoz III. in Gornji Egipt
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Tutmoz III. in Grščina
Hačepsut
Hačepsut (egipčansko ḥ3.t-šps.wt, "prva v vrsti plemenitih gospa",; 1508-1458 pr. n. št.) je bila peti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, * okoli 1507 pr. n. št., † 1458 pr. n. št. Na prestol je prišla leta 1478 pr.
Poglej Tutmoz III. in Hačepsut
Heliopolis
Heliopolis je bil veliko mesto v Starem Egiptu, upravno središče 13.
Poglej Tutmoz III. in Heliopolis
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Tutmoz III. in Hetiti
Hiksi
Hiksi (egipčansko heqa khasut, vladarji tujih dežel, starogrško, Hiksós, Hxós) so bili ljudstvo mešanega izvora, morda iz zahodne Azije,Hyksos (Egyptian dynasty), Encyclopædia Britannica Online, Encyclopædia Britannica, Inc.
Poglej Tutmoz III. in Hiksi
Hipostil
Velika hipostilna dvorana v templju v Karnaku, Egipt Hipostil je ime za dvorano stebrov v staroegipčanskem templju, perzijski arhitekturi in drugih do sodobne uporabe v arhitekturi.
Poglej Tutmoz III. in Hipostil
Izida
Izis Izida, tudi Izis, je v staroegipčanski mitologiji boginja mati, boginja plodnosti, začetnica ved, boginja žensk in spretnosti.
Poglej Tutmoz III. in Izida
Jordan
Reka Jordan, Galilejsko jezero in Mrtvo morje; satelitski posnetek Reka Jordan Oznaka reke Jordan Jordan je reka na Arabskem polotoku.
Poglej Tutmoz III. in Jordan
Kadeš
Kadeš je bil starodavno mesto v Levantu blizu prehodne plitvine na reki Oront.
Poglej Tutmoz III. in Kadeš
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Tutmoz III. in Kanaan
Karkemiš
Karkemiš (hetitsko Karkamiš, turško Karkamış, grško, Europos, latinsko Europus) je bil pomembna staroveška prestolnica severnega dela Sirije in dela vzhodne Male Azije.
Poglej Tutmoz III. in Karkemiš
Karnak
Tempeljski kompleks Karnak, znan kot Karnak, sestavlja veliko propadlih templjev, kapel, stebrov in drugih zgradb.
Poglej Tutmoz III. in Karnak
Kartuša
Staroegipčanska kartuša faraona Tutmoza III., Karnak, Egipt Fragment stele s kartušami Ehnatona, Nefretete in Atona, Amarna, osemnajsta dinastija; The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London Kartuša je pokončen oval z ravno črto pod njim, ki je v egipčanski hieroglifski pisavi označeval faraonovo ime.
Poglej Tutmoz III. in Kartuša
Katarakti na Nilu
Katarakti na Nilu so plitve bele brzice reke Nil med Asuanom v Egiptu in Kartumom v Sudanu, kjer se površina reke zlomi na mnogo majhnih skalah in kamenju, ki štrlijo iz rečne struge, kot tudi ob mnogih skalnatih otočkih.
Poglej Tutmoz III. in Katarakti na Nilu
Kiparstvo
Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.
Poglej Tutmoz III. in Kiparstvo
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Poglej Tutmoz III. in Konstancij II.
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Tutmoz III. in Konstantin I. Veliki
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Tutmoz III. in Konstantinopel
Konstantinopelski hipodrom
Središče Konstantinopla s hipodromom Kačji steber s Tutmozovin obeliskom v ozadju Podstavek Tutmozovega obeliska, na katerem Teodozij I. iz svoje lože zmagovalcu dirke podeljuje lovorjev venec Zidan obelisk Povorka cehov pred sultanom na konstantinopelskem hipodromu; osmanska miniatura iz zbirke ''Surname-i Vehbi'' Konstantinopelski hipodrom ali Konstantinov hipodrom je bil hipodrom in kulturno središče Konstantinopla, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva.
Poglej Tutmoz III. in Konstantinopelski hipodrom
Lateranski obelisk
Lateranski obelisk je najvišji stoječi staroegipčanski obelisk na svetu in največji obelisk v Italiji.
Poglej Tutmoz III. in Lateranski obelisk
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Tutmoz III. in Libanon
Litje
železa v kalup Lítje je eden najstarejših in zelo pogosto uporabljenih načinov oblikovanja kovinskih in tudi umetnih materialov.
Poglej Tutmoz III. in Litje
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Tutmoz III. in London
Luksor
Luksor (arabsko الأقصر al-Uqṣur, egipčanska arabščina Loʔṣor, Sa'idi arabsko Logṣor, koptsko ⲛⲏ) je mesto v zgornjem (južnem) Egiptu in glavno mesto governorata Luksor.
Poglej Tutmoz III. in Luksor
Megido
Megido (hebrejsko מגידו, grško Μεγιδδώ, Megiddó, arabsko مجیدو, Tell al-Mutesellim, Guvernerja gomila) je starodavno mesto v svernem Izraelu v bližini kibuca Megido, približno 30 km jugovzhodno od Haife.
Poglej Tutmoz III. in Megido
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Poglej Tutmoz III. in Memfis, Egipt
Mitani
Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.
Poglej Tutmoz III. in Mitani
Mut
Mut, tudi Maut in Mout (slovensko mati), je bila egipčanska boginja z več vlogami, ki so se v več tisoč letih egipčanske zgodovine spreminjale.
Poglej Tutmoz III. in Mut
Nija
Bližnji vzhod v 15. stoletju pr. n. št. Nija, Nije, Ni (Tutmoz I.), Nii (Amarnska pisma) ali Nihe je bilo staroveško kraljestvo v Siriji ali Severni Siriji.
Poglej Tutmoz III. in Nija
Novo egipčansko kraljestvo
Novo egipčansko kraljestvo, včasih tudi Egipčansko cesarstvo, je obdobje egipčanske zgodovine od 16.
Poglej Tutmoz III. in Novo egipčansko kraljestvo
Nubija
Nubija je območje ob reki Nil, ki je bila v današnjem severnem Sudanu in južnem delu Egipta.
Poglej Tutmoz III. in Nubija
Nuhaše
Staroveški Bližnji vzhod Nuhaše, Nuhaša ali Nuhaš je bila pokrajina v sedanji severozahodni Siriji, ki je cvetela v 2.
Poglej Tutmoz III. in Nuhaše
Oront
Oront (starogrško, Oróntes) ali Asi (arabsko العاصي, ‘Āṣī, turško Asi) je reka, ki izvira v Libanonu, teče na sever v Sirijo in se v Turčiji izlije v Sredozemsko morje.
Poglej Tutmoz III. in Oront
Osemnajsta egipčanska dinastija
Egipt na višku svoje moči (15. stoletje pr. n. št.) Osemnajsta egipčanska dinastija je bila prva dinastija staroegipčanskega Novega kraljestva, ki je vladal od 1549/1550 pr.
Poglej Tutmoz III. in Osemnajsta egipčanska dinastija
Partenon
tegul (strešnikov), naslonjena na leseno oporo. Pártenon je glavni tempelj atenske akropole, posvečen boginji Ateni.
Poglej Tutmoz III. in Partenon
Preddverje
Preddverje sodobne zgradbe Preddverje, tudi vestibul, je predsoba ali majhna avla, ki vodi v večji prostor.
Poglej Tutmoz III. in Preddverje
Qift
Qift (arabsko قفط, koptsko Ⲕⲉϥⲧ Keft ali Kebto, egipčansko Gebtu, starogrško Kóptos, latinsko Justinianopolis) je majhno mesto na vzhodnem bregu Nila v egiptovski provinci Qena, pribižno 43 km severno od Luksorja.
Poglej Tutmoz III. in Qift
Ra (mitologija)
Ra, Raa ali Re (arabsko رع, koptsko Fra) je bil v staroegipčanski mitologiji bog sonca, stvarnik ljudi in bogov.
Poglej Tutmoz III. in Ra (mitologija)
Ramzes I.
Menpehtire Ramzes I. je bil faraon in ustanovitelj Devetnajste egipčanske dinastije.
Poglej Tutmoz III. in Ramzes I.
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Poglej Tutmoz III. in Ramzes II.
Retenu
Retenu (staroegipčansko rṯnw, Reṯenu, Retenu) je bilo staroegipčansko ime Kanaana in Sirije.
Poglej Tutmoz III. in Retenu
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Tutmoz III. in Rim
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Tutmoz III. in Sarkofag
Sed festival
Sed festival (ḥb-sd, znan tudi kot Heb sed ali praznik repa) je starodaven egipčanski obred, ki ga je praznoval faraon za potrditev nadaljnjega vladanja.
Poglej Tutmoz III. in Sed festival
Seti I.
Menmaatre Seti I. je bil faraon egipčanskega Novega kraljestva iz 19.
Poglej Tutmoz III. in Seti I.
Silicijev dioksid
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.
Poglej Tutmoz III. in Silicijev dioksid
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Tutmoz III. in Sirija
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Poglej Tutmoz III. in Slikarstvo
Sokar
Sokar ali Seker (starogrško Sokaris) je bil bog sokol memfiške nekropole.
Poglej Tutmoz III. in Sokar
Spodnji Egipt
Dešret, rdeča krona Spodnjega Egipta Karta Spodnjega Egipta z zhodovinskimi nomi Spodnji Egipt (egiptovsko arabsko مصر السفلى, Maṣr El Sofla) je najsevernejša regija Egipta, ki obsega plodno Nilovo delto med Zgornjim Egiptom in Sredozemskim morjem, se pravi ozemlje od Dahshurja na jugu do El Aiyata na severu.
Poglej Tutmoz III. in Spodnji Egipt
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Tutmoz III. in Steklo
Stela
Stela je žensko osebno ime.
Poglej Tutmoz III. in Stela
Talec
Nemško streljanje talcev na Gorenjskem 22. avgusta 1941 Tálec je oseba, ki je zadržana proti svoji volji; ugrabitelj po navadi to stori z namenom terjanja odkupnine ali za dosego političnih ciljev, in grozi, da ga bo v primeru neupoštevanja njegovih zahtev ubil ali poškodoval.
Poglej Tutmoz III. in Talec
Tebe, Egipt
Območje Luksorja - nekdanjih Teb Tebe (starogrško Θῆβαι, Thēbai), ki so bile starim Egipčanom znane kot Waset, so bile staro egipčansko mesto ob Nilu, približno 800 km južno od Sredozemskega morja.
Poglej Tutmoz III. in Tebe, Egipt
Tell Kazel
Tell Kazel jo grič ovalne oblike, ob vznožju dolg 350 m in širok 325 m. Na vrhu se zmanjša na približno 200 x 200 m. Grič stoji v sirskem guvernatu Tartus približno 18 km južno od Tartusa.
Poglej Tutmoz III. in Tell Kazel
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Tutmoz III. in Teodozij I.
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Tutmoz III. in Topografija
Tunip
Tunip (egipčansko Tenep) je bil v obdobju Amarnskih pisem (1350-1335 pr. n. št.) mestna država v zahodni Siriji.
Poglej Tutmoz III. in Tunip
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Tutmoz III. in Turčija
Tutmoz I.
Tutmoz I., včasih tudi Tutmozis I. (egipčansko ḏḥwty.ms, Džehutymes, kar pomeni Tot je rojen), je bil egipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal od 1506 do 1493 pr.
Poglej Tutmoz III. in Tutmoz I.
Tutmoz II.
Tutmoz II. (egipčansko /ḏḥwty.ms/, Džehutimes, poslovenjeno "Tot je rojen"), tudi Tutmozis II., je bil četrti faraon Osemnajste egipčanske dinastije.
Poglej Tutmoz III. in Tutmoz II.
Tutmoz IV.
Tutmoz IV. (egipčansko /ḏḥwty.ms/ Djehutymes, Tot je rojen), včasih tudi Tutmozis IV., je bil osmi faraon iz Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal v letih 1401–1391 pr.
Poglej Tutmoz III. in Tutmoz IV.
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Tutmoz III. in Zemljepisna širina
Prav tako znan kot Tutmozis III..