Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Egejska civilizacija

Index Egejska civilizacija

Egejska civilizacija je splošen izraz za evropske bronastodobne civilizacije na območju Grčije ob Egejskem morju.

Kazalo

  1. 65 odnosi: Agia Triada, Ajgina, Akrotiri, Atenska akropola, Atrejeva zakladnica, Bronasta doba, Cádiz, Ciper, Cirenajka, Citadela, Civilizacija, Delfi, Dimini, Diodor Sicilski, Egejsko morje, Egipt, Epigrafika, Fajstos, Fortifikacija, Freska, Friz, Gema, Grčija, Grob, Grobnica, Heinrich Schliemann, Heladsko obdobje, Homer, Ideogram, Intarzija, Jambor, Kikladi, Kikladska civilizacija, Knosos, Kraljevina Grčija, Kreta, Larisa, Linearna pisava B, Mikene, Mikenska doba, Minojska doba, Mozaik, Narodni arheološki muzej, Atene, Navplij, Obsidian, Obzidje, Otočje, Palača, Pavzanij (geograf), Relief (umetnost), ... Razširi indeks (15 več) »

Agia Triada

'Agia Triada (tudi Ayia Triada, Hagia Triada, Agia Trias – Sveta Trojica) je arheološko najdišče antičnega minojskega naselja.

Poglej Egejska civilizacija in Agia Triada

Ajgina

Ajgina (grško Αίγινα, Aígina, starogrško Αἴγῑνα) je eden od Saronskih grških otokov v Saronskem zalivu, 27 kilometrov od Aten.

Poglej Egejska civilizacija in Ajgina

Akrotiri

Akrotiri (grško Ακρωτήρι) je minojsko bronastodobno naselje na vulkanskem grškem otoku Santorini (Tera).

Poglej Egejska civilizacija in Akrotiri

Atenska akropola

Atenska Akropola (stara grščina: Ἀκρόπολις; moderna grščina: Ακρόπολη Αθηνών Akrópoli Athinón) je starodavna citadela na visoki pečini nad mestom Atene z ostanki več antičnih zgradb velikega arhitekturnega in zgodovinskega pomena, najbolj znan pa je Partenon.

Poglej Egejska civilizacija in Atenska akropola

Atrejeva zakladnica

Atrejeva zakladnica ali Agamemnonov grob je impresivna grobnica v obliki tolosa na hribu Panagitsa v Mikenah v Grčiji, zgrajena v bronasti dobi okoli 1250 pred našim štetjem.

Poglej Egejska civilizacija in Atrejeva zakladnica

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Poglej Egejska civilizacija in Bronasta doba

Cádiz

Cádiz je glavno mesto province Cádiz v avtonomni skupnosti Andaluzija na jugu Španije z 121.739 prebivalci (2014).

Poglej Egejska civilizacija in Cádiz

Ciper

Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.

Poglej Egejska civilizacija in Ciper

Cirenajka

Cirenajka (Barqah; po mestu Kirena) je vzhodna obalna pokrajina v Libiji.

Poglej Egejska civilizacija in Cirenajka

Citadela

Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.

Poglej Egejska civilizacija in Citadela

Civilizacija

Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.

Poglej Egejska civilizacija in Civilizacija

Delfi

Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.

Poglej Egejska civilizacija in Delfi

Dimini

Dimini (grško Διμήνι; starejša oblika Diminion) je naselje v bližini mesta Volosa v Tesaliji (osrednja Grčija), v Magneziji.

Poglej Egejska civilizacija in Dimini

Diodor Sicilski

Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.

Poglej Egejska civilizacija in Diodor Sicilski

Egejsko morje

Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.

Poglej Egejska civilizacija in Egejsko morje

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Poglej Egejska civilizacija in Egipt

Epigrafika

Epigráfika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje napise na različnih materialih kot so les, kamen, steklo, marmor, kovine, usnje, itd...

Poglej Egejska civilizacija in Epigrafika

Fajstos

Fajstos ali Fajst (Faistós), prečrkovano tudi Phaestos, Festos in, je bronastodobno arheološko najdišče pri sodobnem Fajstosu, občini v južni osrednji Kreti.

Poglej Egejska civilizacija in Fajstos

Fortifikacija

Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.

Poglej Egejska civilizacija in Fortifikacija

Freska

Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.

Poglej Egejska civilizacija in Freska

Friz

Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.

Poglej Egejska civilizacija in Friz

Gema

Giovannija Bernardija, Britanski muzej Gema je droben predmet umetniško izdelan iz dragega ali poldragega kamna, vanj je z graviranim v reliefu upodobljen lik, zapis, inicialka, podoba živali, rastline in podobno.

Poglej Egejska civilizacija in Gema

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Egejska civilizacija in Grčija

Grob

Grobovi na pokopališču Grob je prostor v zemlji, oziroma drugače označen prostor, določen za pokop mrtve osebe.

Poglej Egejska civilizacija in Grob

Grobnica

Grobnica Grobnica ((iz grščine: τύμβος tumbos) je spomenik in spominsko obeležje na grobu mrtvega človeka. Gomila, grobna hišica in grobna komora so grobnice v širšem smislu. Arhitektonsko oblikovan spomenik je lahko del grobnice ali grobne hišice.

Poglej Egejska civilizacija in Grobnica

Heinrich Schliemann

Heinrich Schliemann, nemško-ruski trgovec, poliglot, amaterski arheolog, * 6. januar 1822, Neubukow (Zvezna dežela Mecklenburg - Predpomorjanska, Nemčija), † 26. december 1890.

Poglej Egejska civilizacija in Heinrich Schliemann

Heladsko obdobje

Heladsko obdobje je sodoben izraz za kulturo celinske Grčije, ki se je razvijala v bronasti dobi.

Poglej Egejska civilizacija in Heladsko obdobje

Homer

Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.

Poglej Egejska civilizacija in Homer

Ideogram

Ideogram (grško.

Poglej Egejska civilizacija in Ideogram

Intarzija

Geometrične figure (1537), intarzija delo fra Damiano da Bergamo; Muzej bazilike Saint Dominic, Bologna, Italija Intarzija je okrasni vložek v lesu, zlasti iz drugobarvnega lesa.

Poglej Egejska civilizacija in Intarzija

Jambor

Jambor (nareč. tudi: jarbol), je navpičen drog na ladji, zlasti jadrnici, uporablja se za nameščanje jader in signalnih naprav.

Poglej Egejska civilizacija in Jambor

Kikladi

Kikladi (grško, Kykládes) so otočje v Egejskem morju jugovzhodno od celinske Grčije in bivša administrativna prefektura Grčije.

Poglej Egejska civilizacija in Kikladi

Kikladska civilizacija

Kikladska civilizacija (tudi kikladska kultura ali kikladsko obdobje) je kultura zgodnje bronaste dobe, ki se je razvila na Kikladih v Egejskem morju in je svoj največji razvoj dosegla v obdobju med 3000 do 2000 pr.

Poglej Egejska civilizacija in Kikladska civilizacija

Knosos

Knosos (Κνωσός) je bronastodobno arheološko najdišče na grškem otoku Kreta z ostanki najstarejšega mesta v Evropi.

Poglej Egejska civilizacija in Knosos

Kraljevina Grčija

Kraljevina Grčija (grško Βασίλειον τῆς Ἑλλάδος, Vasílion tis Elládos) je bila monarhija, ustanovljena leta 1832 na podlagi sklepov velikih sil (Združenega kraljestva, Francije in Ruskega cesarstva) na Londonski konferenci 1832.

Poglej Egejska civilizacija in Kraljevina Grčija

Kreta

Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).

Poglej Egejska civilizacija in Kreta

Larisa

Larisa je glavno mesto grške regije (nekdanje periferije) Tesalije in glavno mesto regionalne enote.

Poglej Egejska civilizacija in Larisa

Linearna pisava B

Linearna pisava B je večinoma zlogovni grafični sistem, ki so ga v drugi polovici drugega tisočletja pred našim štetjem uporabljali za zapisovanje stare oblike grščine.

Poglej Egejska civilizacija in Linearna pisava B

Mikene

Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.

Poglej Egejska civilizacija in Mikene

Mikenska doba

Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).

Poglej Egejska civilizacija in Mikenska doba

Minojska doba

Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.

Poglej Egejska civilizacija in Minojska doba

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Poglej Egejska civilizacija in Mozaik

Narodni arheološki muzej, Atene

Narodni arheološki muzej (grško Εθνικό Αρχαιολογικό Μουσείο) v Atenah je zbirka nekaterih najpomembnejših artefaktov z različnih arheoloških nahajališč po Grčiji od prazgodovine do pozne antike.

Poglej Egejska civilizacija in Narodni arheološki muzej, Atene

Navplij (moderna grščina: Ναύπλιο, Nauplio) je pristaniško mesto na Peloponezu v Grčiji na ravnici in pobočjih ob severnem delu Argolidskega zaliva.

Poglej Egejska civilizacija in Navplij

Obsidian

Obsidian je vulkansko steklo, ki nastane, kadar se felzična lava ohladi tako hitro, da minerali ne morejo izkristaliti.

Poglej Egejska civilizacija in Obsidian

Obzidje

Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.

Poglej Egejska civilizacija in Obzidje

Otočje

Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.

Poglej Egejska civilizacija in Otočje

Palača

Palača je razkošna mestna stavba praviloma grajena za javne namene ali pa namenjena bivanju ugledne družine.

Poglej Egejska civilizacija in Palača

Pavzanij (geograf)

Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.

Poglej Egejska civilizacija in Pavzanij (geograf)

Relief (umetnost)

Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.

Poglej Egejska civilizacija in Relief (umetnost)

Salamina

Salamina (grško Σαλαμίνα Salamína, antično in katarevusa: Σαλαμίς Salamís), je največji grški otok v Saronskem zalivu, približno 2 km od obale Pireja in približno 16 kilometrov zahodno od Aten.

Poglej Egejska civilizacija in Salamina

Sardinija

Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.

Poglej Egejska civilizacija in Sardinija

Sicilija

Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.

Poglej Egejska civilizacija in Sicilija

Silicijev dioksid

Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.

Poglej Egejska civilizacija in Silicijev dioksid

Sredozemlje

Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.

Poglej Egejska civilizacija in Sredozemlje

Steber

Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.

Poglej Egejska civilizacija in Steber

Strabon

Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).

Poglej Egejska civilizacija in Strabon

Sueški prekop

Sueški prekop je 163 km dolg umetni prekop za ladijski promet v Egiptu med Port Saidom ob Sredozemskem morju in Suezom ob Rdečem morju.

Poglej Egejska civilizacija in Sueški prekop

Svetišče

Starogrški tempelj v Libiji Svetíšče je stavba, prostor za čaščenje boga ali več bogov, odvisno od verstva, kateremu služi.

Poglej Egejska civilizacija in Svetišče

Tera

Téra (okrajšava T) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1012 ali 1.000.000.000.000.

Poglej Egejska civilizacija in Tera

Tesalija

Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.

Poglej Egejska civilizacija in Tesalija

Tirint

Tirint (stara grščina: Τίρυνς; moderna grščina: Τίρυνθα) je arheološko najdišče v Mikenah v Argolidi na Peloponezu, nekaj kilometrov severno od Navpliona.

Poglej Egejska civilizacija in Tirint

Troada

Troada Troada ali Troas je zgodovinsko ime polotoka Bigas (turško Biga Yarımadası) v severozahodni Anatoliji, Turčija.

Poglej Egejska civilizacija in Troada

Uluburunski brodolom

Uluburunski brodolom – je brodolom ladje iz poznega bronaste dobe datiran v pozno 14.

Poglej Egejska civilizacija in Uluburunski brodolom

Vulkanski pepel

Vulkanski pepel Vulkanski pepel je fin prah s premerom zrnc manjšim od 2 mm, ki pade na zemljo po izbruhu ognjenika.

Poglej Egejska civilizacija in Vulkanski pepel

Prav tako znan kot Egejske civilizacije.

, Salamina, Sardinija, Sicilija, Silicijev dioksid, Sredozemlje, Steber, Strabon, Sueški prekop, Svetišče, Tera, Tesalija, Tirint, Troada, Uluburunski brodolom, Vulkanski pepel.