Kazalo
65 odnosi: Agia Triada, Ajgina, Akrotiri, Atenska akropola, Atrejeva zakladnica, Bronasta doba, Cádiz, Ciper, Cirenajka, Citadela, Civilizacija, Delfi, Dimini, Diodor Sicilski, Egejsko morje, Egipt, Epigrafika, Fajstos, Fortifikacija, Freska, Friz, Gema, Grčija, Grob, Grobnica, Heinrich Schliemann, Heladsko obdobje, Homer, Ideogram, Intarzija, Jambor, Kikladi, Kikladska civilizacija, Knosos, Kraljevina Grčija, Kreta, Larisa, Linearna pisava B, Mikene, Mikenska doba, Minojska doba, Mozaik, Narodni arheološki muzej, Atene, Navplij, Obsidian, Obzidje, Otočje, Palača, Pavzanij (geograf), Relief (umetnost), ... Razširi indeks (15 več) »
Agia Triada
'Agia Triada (tudi Ayia Triada, Hagia Triada, Agia Trias – Sveta Trojica) je arheološko najdišče antičnega minojskega naselja.
Poglej Egejska civilizacija in Agia Triada
Ajgina
Ajgina (grško Αίγινα, Aígina, starogrško Αἴγῑνα) je eden od Saronskih grških otokov v Saronskem zalivu, 27 kilometrov od Aten.
Poglej Egejska civilizacija in Ajgina
Akrotiri
Akrotiri (grško Ακρωτήρι) je minojsko bronastodobno naselje na vulkanskem grškem otoku Santorini (Tera).
Poglej Egejska civilizacija in Akrotiri
Atenska akropola
Atenska Akropola (stara grščina: Ἀκρόπολις; moderna grščina: Ακρόπολη Αθηνών Akrópoli Athinón) je starodavna citadela na visoki pečini nad mestom Atene z ostanki več antičnih zgradb velikega arhitekturnega in zgodovinskega pomena, najbolj znan pa je Partenon.
Poglej Egejska civilizacija in Atenska akropola
Atrejeva zakladnica
Atrejeva zakladnica ali Agamemnonov grob je impresivna grobnica v obliki tolosa na hribu Panagitsa v Mikenah v Grčiji, zgrajena v bronasti dobi okoli 1250 pred našim štetjem.
Poglej Egejska civilizacija in Atrejeva zakladnica
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Egejska civilizacija in Bronasta doba
Cádiz
Cádiz je glavno mesto province Cádiz v avtonomni skupnosti Andaluzija na jugu Španije z 121.739 prebivalci (2014).
Poglej Egejska civilizacija in Cádiz
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Egejska civilizacija in Ciper
Cirenajka
Cirenajka (Barqah; po mestu Kirena) je vzhodna obalna pokrajina v Libiji.
Poglej Egejska civilizacija in Cirenajka
Citadela
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.
Poglej Egejska civilizacija in Citadela
Civilizacija
Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.
Poglej Egejska civilizacija in Civilizacija
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Poglej Egejska civilizacija in Delfi
Dimini
Dimini (grško Διμήνι; starejša oblika Diminion) je naselje v bližini mesta Volosa v Tesaliji (osrednja Grčija), v Magneziji.
Poglej Egejska civilizacija in Dimini
Diodor Sicilski
Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.
Poglej Egejska civilizacija in Diodor Sicilski
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Egejska civilizacija in Egejsko morje
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Egejska civilizacija in Egipt
Epigrafika
Epigráfika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje napise na različnih materialih kot so les, kamen, steklo, marmor, kovine, usnje, itd...
Poglej Egejska civilizacija in Epigrafika
Fajstos
Fajstos ali Fajst (Faistós), prečrkovano tudi Phaestos, Festos in, je bronastodobno arheološko najdišče pri sodobnem Fajstosu, občini v južni osrednji Kreti.
Poglej Egejska civilizacija in Fajstos
Fortifikacija
Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.
Poglej Egejska civilizacija in Fortifikacija
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Egejska civilizacija in Freska
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Poglej Egejska civilizacija in Friz
Gema
Giovannija Bernardija, Britanski muzej Gema je droben predmet umetniško izdelan iz dragega ali poldragega kamna, vanj je z graviranim v reliefu upodobljen lik, zapis, inicialka, podoba živali, rastline in podobno.
Poglej Egejska civilizacija in Gema
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Egejska civilizacija in Grčija
Grob
Grobovi na pokopališču Grob je prostor v zemlji, oziroma drugače označen prostor, določen za pokop mrtve osebe.
Poglej Egejska civilizacija in Grob
Grobnica
Grobnica Grobnica ((iz grščine: τύμβος tumbos) je spomenik in spominsko obeležje na grobu mrtvega človeka. Gomila, grobna hišica in grobna komora so grobnice v širšem smislu. Arhitektonsko oblikovan spomenik je lahko del grobnice ali grobne hišice.
Poglej Egejska civilizacija in Grobnica
Heinrich Schliemann
Heinrich Schliemann, nemško-ruski trgovec, poliglot, amaterski arheolog, * 6. januar 1822, Neubukow (Zvezna dežela Mecklenburg - Predpomorjanska, Nemčija), † 26. december 1890.
Poglej Egejska civilizacija in Heinrich Schliemann
Heladsko obdobje
Heladsko obdobje je sodoben izraz za kulturo celinske Grčije, ki se je razvijala v bronasti dobi.
Poglej Egejska civilizacija in Heladsko obdobje
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Egejska civilizacija in Homer
Ideogram
Ideogram (grško.
Poglej Egejska civilizacija in Ideogram
Intarzija
Geometrične figure (1537), intarzija delo fra Damiano da Bergamo; Muzej bazilike Saint Dominic, Bologna, Italija Intarzija je okrasni vložek v lesu, zlasti iz drugobarvnega lesa.
Poglej Egejska civilizacija in Intarzija
Jambor
Jambor (nareč. tudi: jarbol), je navpičen drog na ladji, zlasti jadrnici, uporablja se za nameščanje jader in signalnih naprav.
Poglej Egejska civilizacija in Jambor
Kikladi
Kikladi (grško, Kykládes) so otočje v Egejskem morju jugovzhodno od celinske Grčije in bivša administrativna prefektura Grčije.
Poglej Egejska civilizacija in Kikladi
Kikladska civilizacija
Kikladska civilizacija (tudi kikladska kultura ali kikladsko obdobje) je kultura zgodnje bronaste dobe, ki se je razvila na Kikladih v Egejskem morju in je svoj največji razvoj dosegla v obdobju med 3000 do 2000 pr.
Poglej Egejska civilizacija in Kikladska civilizacija
Knosos
Knosos (Κνωσός) je bronastodobno arheološko najdišče na grškem otoku Kreta z ostanki najstarejšega mesta v Evropi.
Poglej Egejska civilizacija in Knosos
Kraljevina Grčija
Kraljevina Grčija (grško Βασίλειον τῆς Ἑλλάδος, Vasílion tis Elládos) je bila monarhija, ustanovljena leta 1832 na podlagi sklepov velikih sil (Združenega kraljestva, Francije in Ruskega cesarstva) na Londonski konferenci 1832.
Poglej Egejska civilizacija in Kraljevina Grčija
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Egejska civilizacija in Kreta
Larisa
Larisa je glavno mesto grške regije (nekdanje periferije) Tesalije in glavno mesto regionalne enote.
Poglej Egejska civilizacija in Larisa
Linearna pisava B
Linearna pisava B je večinoma zlogovni grafični sistem, ki so ga v drugi polovici drugega tisočletja pred našim štetjem uporabljali za zapisovanje stare oblike grščine.
Poglej Egejska civilizacija in Linearna pisava B
Mikene
Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.
Poglej Egejska civilizacija in Mikene
Mikenska doba
Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).
Poglej Egejska civilizacija in Mikenska doba
Minojska doba
Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.
Poglej Egejska civilizacija in Minojska doba
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Egejska civilizacija in Mozaik
Narodni arheološki muzej, Atene
Narodni arheološki muzej (grško Εθνικό Αρχαιολογικό Μουσείο) v Atenah je zbirka nekaterih najpomembnejših artefaktov z različnih arheoloških nahajališč po Grčiji od prazgodovine do pozne antike.
Poglej Egejska civilizacija in Narodni arheološki muzej, Atene
Navplij
Navplij (moderna grščina: Ναύπλιο, Nauplio) je pristaniško mesto na Peloponezu v Grčiji na ravnici in pobočjih ob severnem delu Argolidskega zaliva.
Poglej Egejska civilizacija in Navplij
Obsidian
Obsidian je vulkansko steklo, ki nastane, kadar se felzična lava ohladi tako hitro, da minerali ne morejo izkristaliti.
Poglej Egejska civilizacija in Obsidian
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Egejska civilizacija in Obzidje
Otočje
Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.
Poglej Egejska civilizacija in Otočje
Palača
Palača je razkošna mestna stavba praviloma grajena za javne namene ali pa namenjena bivanju ugledne družine.
Poglej Egejska civilizacija in Palača
Pavzanij (geograf)
Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.
Poglej Egejska civilizacija in Pavzanij (geograf)
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Egejska civilizacija in Relief (umetnost)
Salamina
Salamina (grško Σαλαμίνα Salamína, antično in katarevusa: Σαλαμίς Salamís), je največji grški otok v Saronskem zalivu, približno 2 km od obale Pireja in približno 16 kilometrov zahodno od Aten.
Poglej Egejska civilizacija in Salamina
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Egejska civilizacija in Sardinija
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Egejska civilizacija in Sicilija
Silicijev dioksid
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.
Poglej Egejska civilizacija in Silicijev dioksid
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Egejska civilizacija in Sredozemlje
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Poglej Egejska civilizacija in Steber
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Egejska civilizacija in Strabon
Sueški prekop
Sueški prekop je 163 km dolg umetni prekop za ladijski promet v Egiptu med Port Saidom ob Sredozemskem morju in Suezom ob Rdečem morju.
Poglej Egejska civilizacija in Sueški prekop
Svetišče
Starogrški tempelj v Libiji Svetíšče je stavba, prostor za čaščenje boga ali več bogov, odvisno od verstva, kateremu služi.
Poglej Egejska civilizacija in Svetišče
Tera
Téra (okrajšava T) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1012 ali 1.000.000.000.000.
Poglej Egejska civilizacija in Tera
Tesalija
Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.
Poglej Egejska civilizacija in Tesalija
Tirint
Tirint (stara grščina: Τίρυνς; moderna grščina: Τίρυνθα) je arheološko najdišče v Mikenah v Argolidi na Peloponezu, nekaj kilometrov severno od Navpliona.
Poglej Egejska civilizacija in Tirint
Troada
Troada Troada ali Troas je zgodovinsko ime polotoka Bigas (turško Biga Yarımadası) v severozahodni Anatoliji, Turčija.
Poglej Egejska civilizacija in Troada
Uluburunski brodolom
Uluburunski brodolom – je brodolom ladje iz poznega bronaste dobe datiran v pozno 14.
Poglej Egejska civilizacija in Uluburunski brodolom
Vulkanski pepel
Vulkanski pepel Vulkanski pepel je fin prah s premerom zrnc manjšim od 2 mm, ki pade na zemljo po izbruhu ognjenika.
Poglej Egejska civilizacija in Vulkanski pepel
Prav tako znan kot Egejske civilizacije.