Odpri v Google MapsKazalo
62 odnosi: Afajin tempelj, Ajgina, Afrodita, Ahajska zveza, Ahemenidsko cesarstvo, Ajak (mitologija), Antična Šparta, Argos (mesto), Aristotel, Atene, Atika, Četrta križarska vojna, Beneška republika, Bitka na Maratonskem polju, Bitka pri Salamini, Bizantinsko cesarstvo, Bombaž, Britanski muzej, Butrint, Ciper, Dorci, Egipt, Elektron (zlata zlitina), Epidaver, Etolska zveza, Figa, Gliser, Grška osamosvojitvena vojna, Herod, Herodot, Hore, Judje, Karlovški mir, Kreta, Kuga, Lizander, Makedonija (kraljestvo), Mandljevec, Mikenska doba, Minojska keramika, Navplij, Ognjenik, Oljka, Ostrakizem, Parga, Partenon, Peloponeška vojna, Peloponez, Pergamon, Pistacija, Požarevski mir, ... Razširi indeks (12 več) »
- Otoki v Egejskem morju
- Vulkani v Grčiji
Afajin tempelj, Ajgina
Afajin tempelj (grško Ναός Αφαίας) ali Afaja je v kompleksu svetišča, posvečenega boginji Afaji, na grškem otoku Ajgina, ki leži v Saronskem zalivu.
Poglej Ajgina in Afajin tempelj, Ajgina
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Ajgina in Afrodita
Ahajska zveza
Ahajska zveza je bila v 3. in 2. stoletju pr. n. št. politično-vojaška zveza grških mestnih državic (polisov) na severnem delu Peloponeškega polotoka.
Poglej Ajgina in Ahajska zveza
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Ajgina in Ahemenidsko cesarstvo
Ajak (mitologija)
Ajak in Telamon Ajak je v grški mitologiji smrtnik, sin Zevsa in Ajgine, ki je bil kralj na otoku Ajgina.
Poglej Ajgina in Ajak (mitologija)
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Ajgina in Antična Šparta
Argos (mesto)
Argos (grško Άργος, Árgos; starogrško Ἄργος, Árɡos) je mesto in nekdanja občina v Argolidi na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Ajgina in Argos (mesto)
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Ajgina in Aristotel
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Ajgina in Atene
Atika
Atika (translit) je upravna regija Grčije, ki obsega celotno metropolitansko območje Aten, katerega glavno mesto je glavno in največje mesto države, Atene.
Poglej Ajgina in Atika
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Poglej Ajgina in Četrta križarska vojna
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Ajgina in Beneška republika
Bitka na Maratonskem polju
Bitka na Maratonskem polju (tudi bitka pri Maratonu) je bitka, ki je potekala na Maratonskem polju (Atika) med Grki (Atenci in Platajci) na eni strani ter Perzijci na drugi strani leta 490 pr. n. št. v času grško-perzijskih vojn.
Poglej Ajgina in Bitka na Maratonskem polju
Bitka pri Salamini
Bitka pri Termopilah in premiki k Salamini Bitka pri Salamini je bila pomorska bitka med grškimi polis in Perzijo.
Poglej Ajgina in Bitka pri Salamini
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Ajgina in Bizantinsko cesarstvo
Bombaž
Bombáž so naravna vlakna.
Poglej Ajgina in Bombaž
Britanski muzej
Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.
Poglej Ajgina in Britanski muzej
Butrint
Butrint (albansko Butrinti, grško Βουθρωτόν/Bouthrōtón in Βουθρωτός/Bouthrōtós latinsko Buthrōtum) je bilo antično grško in kasneje rimsko mesto v Epirju.
Poglej Ajgina in Butrint
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Ajgina in Ciper
Dorci
Dorci so bili ena od štirih večjih etničnih skupin v antični Grčiji (ostale tri skupine predstavljajo Ahajci, Eolci in Jonci).
Poglej Ajgina in Dorci
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Ajgina in Egipt
Elektron (zlata zlitina)
'Žice' samorodnega elektrona; Smuggler-Union Mine, Colorado, ZDA Lidijski kovanec iz elektrona, vreden tretjino staterja, zgodnje 6. stoletje pr. n. št. Reka Pactolus, iz katere so Lidijci izpirali elektron za svoje kovance. Skleda z mitološkimi prizori; Idalion, Ciper, 8.-7.
Poglej Ajgina in Elektron (zlata zlitina)
Epidaver
Stadion v Epidavru Epidaver (grško Ἐπίδαυρος, Epidauros) je bilo majhno mesto (πόλις − polis) v antični Grčiji ob Saronskem zalivu na polotoku Peloponezu.
Poglej Ajgina in Epidaver
Etolska zveza
Etolska zveza je bila konfederacija plemenskih skupnosti in mest v stari Grčiji v Etoliji v osrednji Grčiji.
Poglej Ajgina in Etolska zveza
Figa
Fíga (tudi smókva; znanstveno ime Ficus carica) je srednje velik grm ali drevo.
Poglej Ajgina in Figa
Gliser
Gliser ali hidrogliser (ang. hydrofoil) je vodno plovilo, ki se pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini.
Poglej Ajgina in Gliser
Grška osamosvojitvena vojna
Grška osamosvojitvena vojna (tudi grška revolucija) je bila uspešna vojna, ki jo je Grčija s svojimi zaveznicami med letoma 1821 in 1831 bojevala za pridobitev neodvisnosti izpod oblasti Osmanskega cesarstva.
Poglej Ajgina in Grška osamosvojitvena vojna
Herod
Herod je ime več članov vladarske rodbine iz palestine v času okoli začetka našega štetja.
Poglej Ajgina in Herod
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Ajgina in Herodot
Hore
Dioniz in Hore Hore so v grški mitologiji tri boginje, hčere Zevsa in Temide.
Poglej Ajgina in Hore
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Ajgina in Judje
Karlovški mir
Karlovški mir je mirovni sporazum, podpisan 26. januarja 1699 v Sremskih Karlovcih v sedanji Srbiji.
Poglej Ajgina in Karlovški mir
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Ajgina in Kreta
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Ajgina in Kuga
Lizander
Lizander (Lysandros), špartanski admiral in politik, * ?, † 395 pr. n. št. V vojni med Atenami in Šparto je vodil špartansko ladjevje.
Poglej Ajgina in Lizander
Makedonija (kraljestvo)
Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.
Poglej Ajgina in Makedonija (kraljestvo)
Mandljevec
Mandljevec (znanstveno ime Prunus dulcis) spada v rod sliv (Prunus) iz družine rožnic; znotraj rodu Prunus, je klasificiran v podrod Amygdalus (mandljevec).
Poglej Ajgina in Mandljevec
Mikenska doba
Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).
Poglej Ajgina in Mikenska doba
Minojska keramika
Minojska keramika je več kot uporabna za datiranje neme minojske civilizacije.
Poglej Ajgina in Minojska keramika
Navplij
Navplij (moderna grščina: Ναύπλιο, Nauplio) je pristaniško mesto na Peloponezu v Grčiji na ravnici in pobočjih ob severnem delu Argolidskega zaliva.
Poglej Ajgina in Navplij
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Ajgina in Ognjenik
Oljka
Oljka (znanstveno ime Olea) je rod dreves iz družine oljkovk ali njihov plod, imenovan tudi oliva.
Poglej Ajgina in Oljka
Ostrakizem
Ostrakizem je glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah.
Poglej Ajgina in Ostrakizem
Parga
Parga (Párga) je mesto in občina v severozahodnem delu regionalne enote Preveza v Epiru, severozahodna Grčija.
Poglej Ajgina in Parga
Partenon
tegul (strešnikov), naslonjena na leseno oporo. Pártenon je glavni tempelj atenske akropole, posvečen boginji Ateni.
Poglej Ajgina in Partenon
Peloponeška vojna
Šparto in zaveznike) Peloponeška vojna je bila vojna med Atenami z zavezniki in Šparto z zavezniki, ki je trajala 27 let, z začetkom leta 431 pr. n. št.
Poglej Ajgina in Peloponeška vojna
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Ajgina in Peloponez
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Poglej Ajgina in Pergamon
Pistacija
Pistácija ali rujevína (znanstveno ime Pistacia vera) je majhno drevo, ki zraste vse do 10 metrov visoko.
Poglej Ajgina in Pistacija
Požarevski mir
Požarevski mir je bila mirovna pogodba, ki so jo 21. julija 1718 v Požarevcu (Srbija) podpisali Osmansko cesarstvo na eni strani in avstrijska Habsburška monarhija in Beneška republika na drugi.
Poglej Ajgina in Požarevski mir
Solon
Sólon (638 - 558 pr. n. št.), starogrški politik, arhont, zakonodajalec-reformator in lirski pesnik, Atene, Grčija.
Poglej Ajgina in Solon
Sounion
Rt Sounion (grško Aκρωτήριο Σούνιο - Akrotírio Soúnio; starogrško Άκρον Σούνιον - Άkron Soúnion; latinsko Sunium promonturium; beneško Capo Colonne - Rt stebrov) je rt, ki leži 69 km v smeri jug-jugovzhod od Aten, na najjužnejši točki Atiškega polotoka v Grčiji.
Poglej Ajgina in Sounion
Spužve
Spužve, s tujko porifere (znanstveno ime Porifera), so eno izmed devetih najpomembnejših in najobsežnejših debel živali (Animalia), v katerega spadajo vodni (pretežno morski, v manjšem deležu sladkovodni) mnogoceličarji, ki še nimajo pravih tkiv, organov in organskih sistemov, a je pri njih moč prepoznati več dobro razločnih tipov celic.
Poglej Ajgina in Spužve
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Ajgina in Starorimska civilizacija
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Ajgina in Strabon
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Poglej Ajgina in Sulejman I.
Sveti Pavel
Sveti Pavel ((Paulos), prvotno Savel iz Tarza (Saulos; hebrejsko, Šaul)), apostol, krščanski misijonar in avtor pisem, ki predstavljajo velik del Nove zaveze, mučenec in svetnik.
Poglej Ajgina in Sveti Pavel
Temistoklej
Temístoklej ali Temístokles (p), starogrški politik in državni general, * 524 pr. n. št., Atene, † 459 pr. n. št., Magnezija na Meandru.
Poglej Ajgina in Temistoklej
Tinos
Tinos je grški otok v Egejskem morju.
Poglej Ajgina in Tinos
Triera
250px Triera, tudi trirema ali troveslača (grško Τριήρης triērēs, latinsko: trirēmis), je bila pri Feničanih, starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel.
Poglej Ajgina in Triera
Vinska trta
Vinska trta (znanstveno ime Vitis vinifera) spada v družino vinikovk (Vitaceae (Lindley) ali Ampelidae (Kunth)), ki ima približno 600 vrst.
Poglej Ajgina in Vinska trta
Zaklad iz Ajgine
Zaklad iz Ajgine je pomemben minojski zlat zaklad, najden na otoku Ajgina v Grčiji.
Poglej Ajgina in Zaklad iz Ajgine