Odpri v Google MapsKazalo
45 odnosi: Arkadij, Atene, Bitka pri Salamini, Cela, Dorski slog, Egej, Egejsko morje, Enciklopedija Britannica, George Noel Gordon Byron, Grčija, Grška mitologija, Herodot, Homer, Itaka, Jonsko morje, Jupiter, Kaldera, Kreta, Kserks I., Kuros, Lehnjak, Marmor, Menelaj, Minos, Minotaver, Odisej, Odiseja, Ognjenik, Partenon, Peloponeška vojna, Periklej, Pesnik, Portik, Pozejdon, Publij Ovidij Naso, Relief (umetnost), Rt, Rudnik, Srebro, Steber, Tempelj, Tezej, Triera, Troja, Zevs.
Arkadij
Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.
Poglej Sounion in Arkadij
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Sounion in Atene
Bitka pri Salamini
Bitka pri Termopilah in premiki k Salamini Bitka pri Salamini je bila pomorska bitka med grškimi polis in Perzijo.
Poglej Sounion in Bitka pri Salamini
Cela
Tempelj z izpostavljeno celo Cela (iz latinščine majhna komora) ali naos (iz stare grščine: ναός pomeni tempelj) je notranji prostor v templju v klasični arhitekturi ali trgovina, ki gleda na ulico, v domači rimski arhitekturi (domus).
Poglej Sounion in Cela
Dorski slog
timpanon, '''2.''' akroterij, '''3.''' venčna sima (gejzon), '''4.''' krona, '''5.''' mutul, '''7.''' friz, '''8.''' triglif, '''9.''' metopa, '''10.''' regula, '''11.''' kaplje (gute), '''12.''' tenija, '''13.''' arhitrav, '''14.''' kapitel, '''15.''' abak, '''16.''' ehin, '''17.''' deblo, '''18.''' kanelura, '''19.''' stilobat Najbolj znano grško dorsko svetišče je Partenon na atenski akropoli iz 5.
Poglej Sounion in Dorski slog
Egej
Ajgej in Temida Ajgêj, tudi Egej (grško Aigeus, latinsko Aegeus), je v grški mitologiji atenski kralj, Pandionov sin in Tezejev oče.
Poglej Sounion in Egej
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Sounion in Egejsko morje
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Sounion in Enciklopedija Britannica
George Noel Gordon Byron
George Noel Gordon Byron, šesti baron Byron Rochdaleski (tudi lord Byron), angleški pesnik, * 22. januar 1788, London, † 19. april 1824, Mesolóngi, Grčija.
Poglej Sounion in George Noel Gordon Byron
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Sounion in Grčija
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Sounion in Grška mitologija
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Sounion in Herodot
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Sounion in Homer
Itaka
Itaka je lahko.
Poglej Sounion in Itaka
Jonsko morje
Jonsko morje Jonsko mórje (Iónio Pélagos,;, Ἰόνιος θάλασσα or Ἰόνιος πόντος. Mar Ionio or Mar Jonio,;, Mare Joniu. Mare Jonie. Deti Jon) je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu Apeninski polotok z Apulijo (polotok Salento oz.
Poglej Sounion in Jonsko morje
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Sounion in Jupiter
Kaldera
Ognjenik v kalderi na otoku Onekotan (Kurilski otoki) Satelitska slika Santorinija. V smeri urinega kazalca: Nea Kameni; Palea Kameni; Aspronisi; Therasia; Thera Jezero Crater v Oregonu Kaldera je geološka oblika, ki nastane kot posledica sesedanja ognjenika samega vase.
Poglej Sounion in Kaldera
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Sounion in Kreta
Kserks I.
Kserks I. ali Kserks Veliki (staroperzijsko 𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠, x-š-y-a-r-š-a, Hašajarša, vladar herojev, perzijsko خشایارشاه, Khashâyâr Shâh, grško Ξέρξης, Kserkses) je bil četrti kralj iz Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, ki je vladal od leta 486 do 465 pr.
Poglej Sounion in Kserks I.
Kuros
Kuros (stara grščina: κοῦρος) je sodoben izraz za prostostoječe antične grške kipe, ki se začnejo prvič pojavljati v arhaičnem obdobju v Grčiji in predstavljajo gole moške mladeniče.
Poglej Sounion in Kuros
Lehnjak
Lehnjak Lehnjak je biokemična sedimentna kamnina, ki nastane, ko voda, ki vsebuje kalcijev karbonat teče čez organske ostanke (liste, veje, tudi skelete živali) in se na njih izloča ter jih na ta način obda (inkrustira).
Poglej Sounion in Lehnjak
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Sounion in Marmor
Menelaj
V grški mitologiji je bil Meneláj (Μενέλαος,, »srd ljudstva«) kralj mikenske (pred-dorske) Šparte.
Poglej Sounion in Menelaj
Minos
Scila Minos je v grški mitologiji kretski kralj; sin Zevsa in Evrope.
Poglej Sounion in Minos
Minotaver
Atenah Minotaver je v grški mitologiji pošast s človeškim telesom in bikovo glavo.
Poglej Sounion in Minotaver
Odisej
Doprsni kip Odiseja Odisej (Ulikses) je bil v grški mitologiji kralj grškega otoka Itaka, sin Avtolikove hčere Antikleje in Laerta (ali Sizifa), mož Penelope in oče Telemaha.
Poglej Sounion in Odisej
Odiseja
Odiseja (Odísseia) je grški junaški ep.
Poglej Sounion in Odiseja
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Sounion in Ognjenik
Partenon
tegul (strešnikov), naslonjena na leseno oporo. Pártenon je glavni tempelj atenske akropole, posvečen boginji Ateni.
Poglej Sounion in Partenon
Peloponeška vojna
Šparto in zaveznike) Peloponeška vojna je bila vojna med Atenami z zavezniki in Šparto z zavezniki, ki je trajala 27 let, z začetkom leta 431 pr. n. št.
Poglej Sounion in Peloponeška vojna
Periklej
Pêriklej, * okoli 495 pr. n. št., Holargos/Atene, † 429 pr. n. št., Atene, cenjen starogrški govornik, politik, državnik in vojskovodja.
Poglej Sounion in Periklej
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej Sounion in Pesnik
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Poglej Sounion in Portik
Pozejdon
Pozejdon s trizobom Pozejdon je bil v grški mitologiji bog morja.
Poglej Sounion in Pozejdon
Publij Ovidij Naso
Publij Ovidij Nazon, bolje znan kot Ovidij ali Ovid, rimski pesnik, * 20. marec 43 pr. n. št., Sulmona, † 17, Tomi.
Poglej Sounion in Publij Ovidij Naso
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Sounion in Relief (umetnost)
Rt
Rt dobrega upanja Rt je skrajni, navadno ozki, skalnati del polotoka ali otoka.
Poglej Sounion in Rt
Rudnik
Kladivo in macola, simbol za področje rudnika v nekaterih evropskih državah. Rudnik je infrastruktura za pridobivanje (izkopavanje) materialov na območju nahajališča energetskih ali mineralnih surovin, ki so hkrati neobnovljivi viri.
Poglej Sounion in Rudnik
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Sounion in Srebro
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Poglej Sounion in Steber
Tempelj
Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.
Poglej Sounion in Tempelj
Tezej
Tezej ubija Minotavra Tezêj ali Tezêus (Thēséus) je bil v grški mitologiji sin atenskega kralja Ajgeja in največji jonski junak.
Poglej Sounion in Tezej
Triera
250px Triera, tudi trirema ali troveslača (grško Τριήρης triērēs, latinsko: trirēmis), je bila pri Feničanih, starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel.
Poglej Sounion in Triera
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Sounion in Troja
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Sounion in Zevs