Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Heladsko obdobje

Index Heladsko obdobje

Heladsko obdobje je sodoben izraz za kulturo celinske Grčije, ki se je razvijala v bronasti dobi.

Kazalo

  1. 41 odnosi: Ajgina, Amarna, Amenhotep III., Anatolija, Antična Šparta, Argolida, Arheologija, Asirija, Atrejeva zakladnica, Beocija, Bronasta doba, Ehnaton, Grčija, Hačepsut, Heinrich Schliemann, Hetiti, Keramika, Kikladi, Kikladska civilizacija, Kilikija, Kreta, Levant, Linearna pisava B, Megaron, Mezopotamija, Mikene, Mikenska doba, Milet, Minojska doba, Minojski izbruh, Mitani, Rodos, Santorini, Silabarij, Stari Egipt, Tebe, Grčija, Terakota, Tirint, Tutmoz III., Ugarit, Zgodovina umetnosti.

  2. Kronologija

Ajgina

Ajgina (grško Αίγινα, Aígina, starogrško Αἴγῑνα) je eden od Saronskih grških otokov v Saronskem zalivu, 27 kilometrov od Aten.

Poglej Heladsko obdobje in Ajgina

Amarna

Amarna (znana tudi kot el-Amarna ali Tell el-Amarna, arabsko: العمارنة al-‘amārnah‎) je bila prestolnica faraona Ehnatona/Akenaton (kar pomeni koristen Atonu), ki jo je zgradil na mestu, ki ga je on imel za svetega.

Poglej Heladsko obdobje in Amarna

Amenhotep III.

Amenhotep III. (helenizirano kot Amenofis III., egipčansko Amāna-Ḥātpa, kar pomeni Amon je zadovoljen), znan tudi kot Amenhotep Veličastni, je bil deveti faraon Osemnajste egipčanske dinastije.

Poglej Heladsko obdobje in Amenhotep III.

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Poglej Heladsko obdobje in Anatolija

Antična Šparta

Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.

Poglej Heladsko obdobje in Antična Šparta

Argolida

Argolida (grško Αργολίδα Argolida; Ἀργολίς Argolis v stari grščini in katarevusi) je ena izmed območnih enot Grčije.

Poglej Heladsko obdobje in Argolida

Arheologija

Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.

Poglej Heladsko obdobje in Arheologija

Asirija

Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.

Poglej Heladsko obdobje in Asirija

Atrejeva zakladnica

Atrejeva zakladnica ali Agamemnonov grob je impresivna grobnica v obliki tolosa na hribu Panagitsa v Mikenah v Grčiji, zgrajena v bronasti dobi okoli 1250 pred našim štetjem.

Poglej Heladsko obdobje in Atrejeva zakladnica

Beocija

Beocija (tudi Bojotija; Voiotía ali Boecija) je pokrajina in okrožje v osrednji Grčiji, med Evbojskim in Korintskim zalivom, severno od Aten na polotoku Atika.

Poglej Heladsko obdobje in Beocija

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Poglej Heladsko obdobje in Bronasta doba

Ehnaton

Ehnaton (On, ki služi Atonu), prva štiri leta vladanja Amenhotep IV. (Amon je zadovoljen), helenizirano v Amenofis IV., je bil staroegipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal 17 let, * ni znano, † verjetno 1335 pr. n. št. Slaven je predvsem zato, ker je opustil tradicionalno egipčansko mnogoboštvo in uvedel čaščenje, osredotočeno na Atona, ki je včasih označeno kot monolatristično, henoteistično ali celo kvazi-monoteistično.

Poglej Heladsko obdobje in Ehnaton

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Heladsko obdobje in Grčija

Hačepsut

Hačepsut (egipčansko ḥ3.t-šps.wt, "prva v vrsti plemenitih gospa",; 1508-1458 pr. n. št.) je bila peti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, * okoli 1507 pr. n. št., † 1458 pr. n. št. Na prestol je prišla leta 1478 pr.

Poglej Heladsko obdobje in Hačepsut

Heinrich Schliemann

Heinrich Schliemann, nemško-ruski trgovec, poliglot, amaterski arheolog, * 6. januar 1822, Neubukow (Zvezna dežela Mecklenburg - Predpomorjanska, Nemčija), † 26. december 1890.

Poglej Heladsko obdobje in Heinrich Schliemann

Hetiti

Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.

Poglej Heladsko obdobje in Hetiti

Keramika

Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.

Poglej Heladsko obdobje in Keramika

Kikladi

Kikladi (grško, Kykládes) so otočje v Egejskem morju jugovzhodno od celinske Grčije in bivša administrativna prefektura Grčije.

Poglej Heladsko obdobje in Kikladi

Kikladska civilizacija

Kikladska civilizacija (tudi kikladska kultura ali kikladsko obdobje) je kultura zgodnje bronaste dobe, ki se je razvila na Kikladih v Egejskem morju in je svoj največji razvoj dosegla v obdobju med 3000 do 2000 pr.

Poglej Heladsko obdobje in Kikladska civilizacija

Kilikija

Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.

Poglej Heladsko obdobje in Kilikija

Kreta

Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).

Poglej Heladsko obdobje in Kreta

Levant

Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.

Poglej Heladsko obdobje in Levant

Linearna pisava B

Linearna pisava B je večinoma zlogovni grafični sistem, ki so ga v drugi polovici drugega tisočletja pred našim štetjem uporabljali za zapisovanje stare oblike grščine.

Poglej Heladsko obdobje in Linearna pisava B

Megaron

Megaron (starogrško μέγαρον) je preprosta zgradba na pravokotnem tlorisu s preddverjem in eno sobo z ognjiščem.

Poglej Heladsko obdobje in Megaron

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Poglej Heladsko obdobje in Mezopotamija

Mikene

Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.

Poglej Heladsko obdobje in Mikene

Mikenska doba

Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).

Poglej Heladsko obdobje in Mikenska doba

Milet

Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.

Poglej Heladsko obdobje in Milet

Minojska doba

Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.

Poglej Heladsko obdobje in Minojska doba

Minojski izbruh

Minojski vulkanski izbruh Tere okoli 1600 pr.

Poglej Heladsko obdobje in Minojski izbruh

Mitani

Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.

Poglej Heladsko obdobje in Mitani

Rodos

Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.

Poglej Heladsko obdobje in Rodos

Santorini

Satelitski posnetek Santorinija Santorini 3D Santorini /gr.

Poglej Heladsko obdobje in Santorini

Silabarij

Zlogovnica, silabar ali silabarij (tudi seznam silabogramov) je urejena zbirka silabogramov (grafično znamenje za zlog v zlogovni pisavi) za vse zloge jezika, ki uporablja zlogovno pisavo.

Poglej Heladsko obdobje in Silabarij

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Poglej Heladsko obdobje in Stari Egipt

Tebe, Grčija

Tebe (/ θiːbz /; stara grščina: Θῆβαι, Thēbai, grški izgovor:; moderna grščina: Θήβα, Thíva) so mesto v Beociji v osrednji Grčiji.

Poglej Heladsko obdobje in Tebe, Grčija

Terakota

Terakota (italijansko terracotta – 'pečena zemlja', iz latinščine terra cocta) je vrsta lončenine, glazirana ali neglazirana keramika na osnovi gline, ko je žgano telo porozno.

Poglej Heladsko obdobje in Terakota

Tirint

Tirint (stara grščina: Τίρυνς; moderna grščina: Τίρυνθα) je arheološko najdišče v Mikenah v Argolidi na Peloponezu, nekaj kilometrov severno od Navpliona.

Poglej Heladsko obdobje in Tirint

Tutmoz III.

Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.

Poglej Heladsko obdobje in Tutmoz III.

Ugarit

Ugarit je feničansko arheološko najdišče v Siriji, nekaj km severno od pristaniškega mesta Latakija, v bližini modernega naselja Ras Šamra (arabsko رأس شمره).

Poglej Heladsko obdobje in Ugarit

Zgodovina umetnosti

Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.

Poglej Heladsko obdobje in Zgodovina umetnosti

Glej tudi

Kronologija