Kazalo
23 odnosi: Ašur, Akadščina, Anatolija, Arvad, Asirija, Šamši-Adad I., Biblos, Bližnji vzhod, Enorog, Evfrat, Hadad, Hebrejščina, Hetiti, Kapadokija, Kilikija, Klinopis, Komagena, Seznam asirskih vladarjev, Sidon, Sirija, Sredozemsko morje, Tigris, Vansko jezero.
- Rojeni v 12. stoletju pr. n. št.
- Umrli leta 1076 pr. n. št.
Ašur
Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר, arabsko آشور, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Ašur
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Akadščina
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Anatolija
Arvad
Arvad (arabsko أرواد), v preteklosti znan kot Arados (grško), Arpad, Arfad in Antiohija v Pieriji (grško), imenovan tudi Otok Ruad, je edini naseljen otok v Siriji.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Arvad
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Asirija
Šamši-Adad I.
Šamši-Adad I. (akadsko Šamši-Adad I, amorejsko Šamši-Addu I) je bil amorejski plemenski poglavar, ki je za Staro asirsko cesarstvo osvojil večino Sirije, Anatolije in gornje Mezopotamije in od okoli 1809 pr.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Šamši-Adad I.
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Biblos
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Bližnji vzhod
Enorog
Enorog ali enorožec, tudi samorog ali narval (znanstveno ime Monodon monoceros), je arktična vrsta kita.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Enorog
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Evfrat
Hadad
Hadad (ugaritsko 𐎅𐎄 Haddu), Adad (akadsko 𒀭𒅎) ali Iškur (sumersko) je bil bog groma in dežja v kanaanskem in starodavnih mezopotamskih verstvih.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Hadad
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Hebrejščina
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Hetiti
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Kapadokija
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Kilikija
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Klinopis
Komagena
Komagena je antično armensko kraljestvo v jugovzhodni Mali Aziji v današnji Turčiji.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Komagena
Seznam asirskih vladarjev
terakote, Ašur, Irak, 7. stoletje pr. n. št., zdaj v Muzeju antičnega Orienta, Istanbul, Turčija Seznam asirskih vladarjev od najzgodnješe dobe dalje.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Seznam asirskih vladarjev
Sidon
Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Sidon
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Sirija
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Sredozemsko morje
Tigris
Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Tigris
Vansko jezero
Jezero - posnetek Landsata Cerkev Svetega križa na otoku Akdamar. V ozadju gora Çadır. Vansko jezero (turško Van Gölü; armensko: Վանա լիճ; kurdsko: Gola Wanê) je največje jezero v Turčiji.
Poglej Tiglat-Pileser I. in Vansko jezero