Kazalo
10 odnosi: Dingir, Grščina, Hatščina, Hetitščina, Hurijščina, Irkalla, Ki (mitologija), Klinopis, Latinščina, Zvenečnost.
Dingir
Ime simurumskega kralja Iddin-Sina (𒀭𒄿𒋾𒀭𒂗𒍪, I-ti-n Sîn); znak ''"dingir"'' pred imenom pomeni ''"božanski"'', sredi imena pa glas ''"n"''; stela v Muzeju Sulejmanija, Irak Dingir (običajno prečrkovano kot diĝir, izgovorjeno kot /diŋir/) je klinopisni znak, najpogosteje določilnik za božanstvo, vendar ima tudi več drugih pomenov.
Poglej Hetitski klinopis in Dingir
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Hetitski klinopis in Grščina
Hatščina
Hatščina (hattili) je bila neindoevropski aglutinativni jezik, ki so ga v 3.
Poglej Hetitski klinopis in Hatščina
Hetitščina
Hetitščina je najbolje izpričan anatolski jezik in obenem najstarejši indoevropski jezik, ki je izpričan v pisnih virih.
Poglej Hetitski klinopis in Hetitščina
Hurijščina
Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.
Poglej Hetitski klinopis in Hurijščina
Irkalla
Odtis sumerskega valjastega pečatnika, na katerem demoni galluji v podzemnem svetu mučijo boga Dumuzija Starodavni mezopotamski podzemni svet se je v sumerskem jeziku najpogosteje imenoval Kur, Irkalla, Kukku, Arali ali Kigal in v akadskem jeziku Erṣetu.
Poglej Hetitski klinopis in Irkalla
Ki (mitologija)
Ki je bila v sumerski mitologiji boginja zemlje in glavna žena boga neba Ana/Anuja.
Poglej Hetitski klinopis in Ki (mitologija)
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Hetitski klinopis in Klinopis
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Hetitski klinopis in Latinščina
Zvenečnost
Zvenečnost je lastnost glasu, dosežena s tresenjem glasilk.