Hitreje kot brskalnik!
196 odnosi: Ašur, Ašur-dugul, Abisare, Abu Salabih, Abzu, Adab, Ahemenidsko cesarstvo, Ahura Mazda, Akadščina, Alalah, Alişar Hüyük, Amarna, Amarnska pisma, Amenhotep I., Ami-Sadukova Venerina tablica, Anšan, Anita (hetitski kralj), Antične mezopotamske merske enote, Anu, Aristarh, Asirci, Asirija, Asurbanipal, Asurbanipalova knjižnica, Šalim-ahe, Šamaševa tablica, Šu-turul, Šubat-Enlil, Šulgi, Časovni pregled astronomije, Črni obelisk, Babilonija, Babilonska matematika, Babilonske številke, Babilonsko-asirska književnost, Bad-tibira, Behistunski napis, Bejrut, Bel-bani, Belšazar, Biblos, Blauova spomenika, Branislava Sušnik, Bronasta doba, Bunene, Caylusova vaza, Džemdet Nasr, Džemdet nasrsko obdobje, Dilbat, Dingir, ..., Domači golob, Dumuzi, Ešnuna, Ebla, Eblaitščina, Edom, Egipčansko-hetitski mirovni sporazum, Ehnaton, Ekbatana, Elam, Elamščina, Emar, EN (klinopis), Enki, Ensi, Enuma Eliš, Epilepsija, Eridu, Esagila, Feničanska abeceda, GAL (klinopis), Gandž Name, Georgijski smerni kamni, Gezer, Gilgameš, Girsu, Glinena tablica, Goris, Granatno jabolko, Gudejeva valja, Hamazi, Hamurabijev zakonik, Hati (Anatolija), Hatuša, Hatušili I., Hazor, Hetitski klinopis, Hieratika, Hiparh, Huriti, Išbi-Era, Iku-Šamagan, Ikun-Šamaš, Iptar-Sin, Iran, Irkalla, Jakob Ukmar, Jastrebova stela, Johannes Gutenberg, Judeja, Kaligrafija, Kanaan, KI (klinopis), Ki (mitologija), Kidinu, Kir II., Ktezij, Kurigalzu I., Kurunta, Kuta, Mezopotamija, Lagaš, Louvre Abu Dhabi, Lugal, Luvijci, Mara-Il, Marduk-apla-iddina II., Mari, Medijsko cesarstvo, Mezopotamija, Mezopotamska umetnost, Mitani, Mušhuššu, Muzej anatolskih civilizacij, Ankara, Muzej Deir ez-Zora, Muzej Tūhura Otago, Nabonasar, Nabonidova kronika, Nabu, Naram-Sin Asirski, Narodni muzej Alepa, Narodni muzej Damaska, Nebukadnezar II., Nefertari, Nergal, Nerik, Ningal, Ninsun, Nintinuga, Nisaba, Nuzi, Osemnajsta egipčanska dinastija, Partsko cesarstvo, Pasargad, Pelazgi, Perzepolis, Piktogram, Pisava, Prve visoke civilizacije, Rasamov valj, Rimuš Asirski, Sargon Akadski, Sehetepibre, Selevkija (razločitev), Sevan, Seznam asirskih vladarjev, Seznam jezikoslovnih vsebin, Seznam sumerskih kraljev, Sipar, Staro asirsko cesarstvo, Sumerščina, Sumerija, Suza, Perzija, Tašmetu, Tablica iz Kiša, Tablica pritožb Ea-nasirju, Tablica usod, Tablice iz Eble, Tešub, Tell Šejk Hamad, Tell Barri, Tell Bejdar, Tiš-atal, Tiglat-Pileser I., Tiglat-Pileser III., Trdnjava Erebuni, Ugarit, Ugaritščina, Ugaritska abeceda, Ugaritska besedila, Ullikummi, Ur-gigir, Urartščina, Urartu, Uruško obdobje, Uruk, Uttu, Varad-Sin, Viktor Korošec, Vodna ura, Weld-Blundellova prizma, Zeliščarstvo, Zlato, 1 E11 s, 15. stoletje pr. n. št., 20. stoletje pr. n. št., 4. september. Razširi indeks (146 več) »
Ašur
Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר, arabsko آشور, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.
Novo!!: Klinopis in Ašur · Poglej več »
Ašur-dugul
Ašur-dugul (klinopisno maš-šur-du-gul, "Glej k (bogu) Ašurju!") je bil kralj Asirije, ki je vladal v 18.
Novo!!: Klinopis in Ašur-dugul · Poglej več »
Abisare
Abisare (klinopisno A-bi-sa-re-e) je bil šesti amoritski kralj mezopotamske mestne države Larse, ki je vladal od 1905 do 1895 pr.
Novo!!: Klinopis in Abisare · Poglej več »
Abu Salabih
Abu Salabih je skupina nizkih gomil (tellov) okoli 20 km severozahodno od starodavnega Nipurja v provinci Al-Qādisiyyah, Irak.
Novo!!: Klinopis in Abu Salabih · Poglej več »
Abzu
Abzu ali apsu (klinopisno 𒍪 𒀊, ZU.AB, sumersko abzu, akadsko apsû)), lahko tudi engur (klinopisno 𒇉, LAGAB×HAL, sumersko engur, akadsko engurr, sestavljeno iz ab.
Novo!!: Klinopis in Abzu · Poglej več »
Adab
Adab ali Udab (sumersko Adabki, črkovano UD.NUNKI je bil starodavno sumersko mesto med Telohom in Nipurjem. Njegovi ostanki so v sodobni Bismayi v iraškem governoratu Wasit.
Novo!!: Klinopis in Adab · Poglej več »
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Novo!!: Klinopis in Ahemenidsko cesarstvo · Poglej več »
Ahura Mazda
Ahura Mazda, znan tudi kot Ohrmazd, Ahuramazda, Hourmazd, Hormazd in Hurmuz, Gospod ali pa preprosto duh oziroma »gospod, ki ve«, je avestično ime za stvarnika in edinega Boga zoroastrizma, stare iranske vere, ki je obstajala že pred islamom.
Novo!!: Klinopis in Ahura Mazda · Poglej več »
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Novo!!: Klinopis in Akadščina · Poglej več »
Alalah
Alalah (hetitsko Alalaḫ) je bila starodavna mestna država v pozni bronasti dobi v dolini reke Amuq v sedanji turški provinci Hatay.
Novo!!: Klinopis in Alalah · Poglej več »
Alişar Hüyük
Glinasta posoda iz Ališarja s štiriperesnim ustjem; srednja bronasta doba III. (1750-1650 pr. n. št.); Muzej orientalskega instituta Univerze Čikaga Alişar Hüyük je bilo starodavno naselje v osrednji Anatoliji v bližini sedanje vasi Alişar v turški provinci Yozgat.
Novo!!: Klinopis in Alişar Hüyük · Poglej več »
Amarna
Amarna (znana tudi kot el-Amarna ali Tell el-Amarna, arabsko: العمارنة al-‘amārnah) je bila prestolnica faraona Ehnatona/Akenaton (kar pomeni koristen Atonu), ki jo je zgradil na mestu, ki ga je on imel za svetega.
Novo!!: Klinopis in Amarna · Poglej več »
Amarnska pisma
EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.
Novo!!: Klinopis in Amarnska pisma · Poglej več »
Amenhotep I.
Amenhotep I. (egipčansko jmn-ḥtp(w), Amon je zadovoljen, amarnski klinopis a-ma-an-ha-at-pe ali -at-pa, Amenôthes I) ali Amenofis I. (iz starogrškega, Aménofis, tudi Ḏsr-k3-R`, Džeserkere)Dodson & Hilton (2004), str.
Novo!!: Klinopis in Amenhotep I. · Poglej več »
Ami-Sadukova Venerina tablica
Ami-Sadukova Venerina tablica, glina, velikost 17,14 x 9,20 x 2,22 cm; Britanski muzej, London Ami-Sadukova Venerina tablica (Enuma Anu Enlil, tablica 63) je zapis astronomskih opazovanj planeta Venere, ki se je ohranil na številnih klinopisnih tablicah iz 1.
Novo!!: Klinopis in Ami-Sadukova Venerina tablica · Poglej več »
Anšan
Lega Anšana v Elamskem kraljestvu Anšan (perzijsko انشان, Anšan, elamsko Anzan), sodobni Tall-i Malyan, je bil starodavno iransko mesto.
Novo!!: Klinopis in Anšan · Poglej več »
Anita (hetitski kralj)
Anita, sin Pithane, je bil kralj Kušare, mesta, ki ga še niso prepoznali.
Novo!!: Klinopis in Anita (hetitski kralj) · Poglej več »
Antične mezopotamske merske enote
Sumersko meroslovje: veliko leto, leto, mesec, dan, ura, geš in vatel Antične mezopotamske merske enote izvirajo iz ohlapno organiziranih mezopotamskih mestnih državic v zgodnjem sumerskem dinastičnem obdobju.
Novo!!: Klinopis in Antične mezopotamske merske enote · Poglej več »
Anu
Anu ali An je božansko poosebljenje neba, vrhovnega boga in prednika vseh božanstev starodavne mezopotamske religije.
Novo!!: Klinopis in Anu · Poglej več »
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Novo!!: Klinopis in Aristarh · Poglej več »
Asirci
Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.
Novo!!: Klinopis in Asirci · Poglej več »
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Novo!!: Klinopis in Asirija · Poglej več »
Asurbanipal
'''Eugène Delacroix: ''Asurbanipalova smrt'''''. Znano Delacroixovo delo prikazuje vladarjevo smrt in pokol vseh njegovih žena ob tem trenutku. Asurbanipal ali Ašurbanipal (akadsko Aššur-bāni-apli, sirsko ܐܫܘܪ ܒܢܐ ܐܦܠܐ, Ašur je ustvarjalec dediča) je bil asirski kralj, sin kralja Asarhadona in zadnji močni vladar Novoasirskega cesarstva (934-627 pr. n. št.),.
Novo!!: Klinopis in Asurbanipal · Poglej več »
Asurbanipalova knjižnica
Asurbanipalova kraljeva knjižnica, imenovana po zadnjem velikem vladarju Asirskega cesarstva Asurbanipalu, je zbirla več kot 30.000 klinopisnih glinastih tablic in fragmentov iz 7.
Novo!!: Klinopis in Asurbanipalova knjižnica · Poglej več »
Šalim-ahe
Šalim-ahe ali Šalim-ahum je bil vladar mestne države Ašur, ki je vladal okoli leta 1900 pr.
Novo!!: Klinopis in Šalim-ahe · Poglej več »
Šamaševa tablica
Šamaševa tablica je kamnita tablica, odkrita leta 1881 v starodavnem babilonskem mestu Sipar v sedanjem južnem Iraku.
Novo!!: Klinopis in Šamaševa tablica · Poglej več »
Šu-turul
Šu-turul ali Šu-durul (klinopisno 𒋗𒄙𒄒, shu-tur2-ul3)Gadd, C.J. (1921).
Novo!!: Klinopis in Šu-turul · Poglej več »
Šubat-Enlil
Šubat-Enlil, zdaj Tell Lejlan (arabsko تل ليلان, tel lejlan) je arheološko najdišče v porečju Haburja v Guvernatu Vadi Džarrah v severovzhodni Siriji.
Novo!!: Klinopis in Šubat-Enlil · Poglej več »
Šulgi
Šulgi (klinopisno 𒀭𒂄𒄀 dŠulgi, pred tem se je ime bralo Dungi) je bil drugi kralj Tretje urske dinastije, ki je vladala med sumersko renesanso.
Novo!!: Klinopis in Šulgi · Poglej več »
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Novo!!: Klinopis in Časovni pregled astronomije · Poglej več »
Črni obelisk
Črni obelisk Šalmaneserja III. je skulptura iz črnega apnenca z novoasirskim bas-reliefom iz Nimruda (starodavni Kalhu) v severnem Iraku, in je spomin na dejanja kralja Šalmaneserja III.
Novo!!: Klinopis in Črni obelisk · Poglej več »
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Novo!!: Klinopis in Babilonija · Poglej več »
Babilonska matematika
kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.
Novo!!: Klinopis in Babilonska matematika · Poglej več »
Babilonske številke
Babilonske številke Babilonske številke so sistem klinopisnih znakov, ki so se uporabljali za zapisovanje števil.
Novo!!: Klinopis in Babilonske številke · Poglej več »
Babilonsko-asirska književnost
Glinena ploščica Izraz babilonsko-asirska književnost se uporablja kot oznaka za vse književnosti ljudstev na območju Mezopotamije, njeni začetniki pa so Sumerci (3. tisočletje pr. n. št. v južni Mezopotamiji).
Novo!!: Klinopis in Babilonsko-asirska književnost · Poglej več »
Bad-tibira
Bad-tibira (slovensko Obzidje obdelovalcev bakra ali Trdnjava kovačev, akadsko Dûr-gurgurri, grško Παντιβίβλος), sodobni Tell al-Medineh v južnem Iraku, je bilo antično sumersko mesto, ki je po Seznamu sumerskih kraljev nastalo že pred vesoljnim potopom.
Novo!!: Klinopis in Bad-tibira · Poglej več »
Behistunski napis
Behistunski, Bistunski ali Bisutunski napis (sodobno perzijsko بیستون, staroperzijsko Bagastana – Božje mesto), trojezični napis na gori Behistun pri mestu Kermanšah v provinci Kermanšah v zahodnem Iranu.
Novo!!: Klinopis in Behistunski napis · Poglej več »
Bejrut
Golobje skale, ''Raouché'', zahodno od mestnega polotoka Stavba libanonskega parlamenta na trgu Zvezda Promenada ob severni obali polotoka, znana kot ''Corniche'' Bêjrut je glavno mesto in obenem največje mesto v Libanonu.
Novo!!: Klinopis in Bejrut · Poglej več »
Bel-bani
Bel-bani (klinopisno mdEN-ba-ni, "gospod je ustvarjalec") je bil kralj Starega asirskega cesarstva, ki je vladal okoli leta 1700 pr.
Novo!!: Klinopis in Bel-bani · Poglej več »
Belšazar
Belšazar (biblijsko hebrejsko בלשאצר, Baltazar, akadsko Bēl-šarra-uṣur, Bel ščiti (varuje) kralja grško Baltazar) je bil babilonski princ, sin zadnjega kaldejskega kralja Nabonida, * 6.
Novo!!: Klinopis in Belšazar · Poglej več »
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Novo!!: Klinopis in Biblos · Poglej več »
Blauova spomenika
Blauova spomenika sta par popisanih kamnov iz skrilavca, odkrita v Mezopotamiji.
Novo!!: Klinopis in Blauova spomenika · Poglej več »
Branislava Sušnik
Branislava Sušnik, slovenska antropologinja, * 28. marec 1920, Medvode, † 28. april 1996, Asunción, Paragvaj.
Novo!!: Klinopis in Branislava Sušnik · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: Klinopis in Bronasta doba · Poglej več »
Bunene
Bunene (klinopisno dḪAR, fonetično dbu-ne-ne) je bil mezopotamsko božanstvo, vezir (sukkul) in voznik sončnega boga Šamaša, katerega je vsak dan vozil od vzhodnega obzorja ob jutranji zori do vrat v nebesa na zahodu ob večernem mraku.
Novo!!: Klinopis in Bunene · Poglej več »
Caylusova vaza
Caylusova vaza je vrč iz alabastra, posvečen ahemenidskemu kralju Kserksu I., na katerem so napisi v egipčanskih hieroglifih in staroperzijskem klinopisu.
Novo!!: Klinopis in Caylusova vaza · Poglej več »
Džemdet Nasr
Džemdet Nasr (arabsko جمدة نصر) je arheološko najdišče (tell) v iraškem governoratu Babil, najbolj znano po njem imenovanem džemdet-nasrskem zgodovinskem obdobju (3100-2900 pr. n. št.). Najdišče je prvi izkopaval Stephen Langdon leta 1926 in v veliki zgradbi iz blatne opeka, v kateri naj bi bilo upravno središče mesta, odkril praklinopisne glinaste tablice.
Novo!!: Klinopis in Džemdet Nasr · Poglej več »
Džemdet nasrsko obdobje
Džemdet nasrsko obdobje je arheološka kultura v južni Mezopotamiji, sedanjem Iraku, ki se na splošno datira v obdobje 3100-2900 pr.
Novo!!: Klinopis in Džemdet nasrsko obdobje · Poglej več »
Dilbat
Dilbat, sodobni Tell ed-Duleim ali Tell al-Deylam, Irak, je bil manj pomemben sumerski tell (mesto na hribu) na vzhodnem bregu Zahodnega Evfrata.
Novo!!: Klinopis in Dilbat · Poglej več »
Dingir
Ime simurumskega kralja Iddin-Sina (𒀭𒄿𒋾𒀭𒂗𒍪, I-ti-n Sîn); znak ''"dingir"'' pred imenom pomeni ''"božanski"'', sredi imena pa glas ''"n"''; stela v Muzeju Sulejmanija, Irak Dingir (običajno prečrkovano kot diĝir, izgovorjeno kot /diŋir/) je klinopisni znak, najpogosteje določilnik za božanstvo, vendar ima tudi več drugih pomenov.
Novo!!: Klinopis in Dingir · Poglej več »
Domači golob
Domači golob (znanstveno ime Columba livia domestica) je podvrsta goloba, ki je bila pridobljena iz skalnega goloba.
Novo!!: Klinopis in Domači golob · Poglej več »
Dumuzi
Dumuzi, kasneje znan kot Tammuz, je bil mezopotamski bog, povezan s pastirji in prvi mož boginje Inane, kasneje znane kot Ištar.
Novo!!: Klinopis in Dumuzi · Poglej več »
Ešnuna
Babilonija v času Hamurabija, okoli 1792-1750 pr. n. št. Ešnuna, sodobni Tell Asmar v provinci Diyala, Irak, je bila sumersko in kasneje akadsko mesto in mestna država v osrednji Mezopotamiji.
Novo!!: Klinopis in Ešnuna · Poglej več »
Ebla
Ebla (arabsko إبلا, sodobno تل مرديخ, Tell Mardikh) je bila eno od najstarejših kraljestev v Siriji.
Novo!!: Klinopis in Ebla · Poglej več »
Eblaitščina
Eblaitščina ali stara sirščina je izumrli semitski jezik, ki se je govoril v 3.
Novo!!: Klinopis in Eblaitščina · Poglej več »
Edom
Edom (edomsko Edām) je bilo starodavno kraljestvo v Transjordaniji med Moabom na severovzhodu, Arabahom na zahodu in Veliko arabsko puščavo na jugu in vzhodu.
Novo!!: Klinopis in Edom · Poglej več »
Egipčansko-hetitski mirovni sporazum
Arheološki muzeji, Istanbul Amon-Rajev tempelj, Karnak Egipčansko-hetitski mirovni sporazum, znan tudi kot Večni sporazum, Srebrni sporazum in Kadeški sporazum, je mirovni sporazum, ki sta ga šestnajst let po slavni bitki pri Kadešu okoli leta 1259 pr.
Novo!!: Klinopis in Egipčansko-hetitski mirovni sporazum · Poglej več »
Ehnaton
Ehnaton (On, ki služi Atonu), prva štiri leta vladanja Amenhotep IV. (Amon je zadovoljen), helenizirano v Amenofis IV., je bil staroegipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal 17 let, * ni znano, † verjetno 1335 pr. n. št. Slaven je predvsem zato, ker je opustil tradicionalno egipčansko mnogoboštvo in uvedel čaščenje, osredotočeno na Atona, ki je včasih označeno kot monolatristično, henoteistično ali celo kvazi-monoteistično.
Novo!!: Klinopis in Ehnaton · Poglej več »
Ekbatana
Ekbatana (staroperzijsko Haŋgmatana, Agámtanu (med vladanjem Nabonidija) in Agamatanu (Behistunski napis), grško Ἀγβάτανα (Ajshil in Herodot), povsod drugod Ἐκβάτανα, latinsko Ecbatana), antično medijsko in perzijsko mesto, sedanji Hamadan v Iranu.
Novo!!: Klinopis in Ekbatana · Poglej več »
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Novo!!: Klinopis in Elam · Poglej več »
Elamščina
Elamščina, izumrli jezik Elamcev, ki se je govoril približno od leta 2800–550 pr.
Novo!!: Klinopis in Elamščina · Poglej več »
Emar
Emar, sodobni Tell Meskene, je arheološko najdišče v Guvernatu Alep, Sirija.
Novo!!: Klinopis in Emar · Poglej več »
EN (klinopis)
EN (Borger 2003 nr. 164; U+12097 𒂗, glej tudi Ensi) je sumerski klinopisni znak, ki označuje gospoda/vladarja ali svečenika.
Novo!!: Klinopis in EN (klinopis) · Poglej več »
Enki
Enki Enki (sumersko dEN.KI(G)) je bil sumerski bog vode, znanja (gestú), zla, obrti (gašam) in stvaritve (nudimmud) in eden od Anunakov.
Novo!!: Klinopis in Enki · Poglej več »
Ensi
Ensi ali patesi (sumersko klinopisno EN.SI ali PA.TE.SI, (100x24px100x28px100x24px), ki morda pomeni gospodar orne zemlje, posojen v akadščino kot iššakkum) je sumerski naslov, s katerim so naslavljali vladarja ali princa mestne države.
Novo!!: Klinopis in Ensi · Poglej več »
Enuma Eliš
Enûma Eliš (slovensko Ko je zgoraj) je babilonski mit o ustvarjenju sveta.
Novo!!: Klinopis in Enuma Eliš · Poglej več »
Epilepsija
Epilepsija (iz starogrškega glagola ἐπιλαμβάνειν, to je "zgrabiti, imeti ali mučiti"), tudi božjast, je skupina dolgotrajnih nevroloških motenj, za katere so značilni epileptični napadi.
Novo!!: Klinopis in Epilepsija · Poglej več »
Eridu
Eridu (klinopisno NUN.KI, sumersko eriduki, akadsko irîtu) je arheološko najdišče v južni Mezopotamiji v sedanjem Tell Abu Šahrainu, Governorat Dhi Qar, Irak.
Novo!!: Klinopis in Eridu · Poglej več »
Esagila
Babilonski glinasti zidak iz 6. stoletja pr. n. št. z napisom: ''Nebukadnezar podpira Esagilo in tempelj A-Zida (Borsipa). Najstarejši sin Nabopolazarja, kralja Babilonije''; Hechtov muzej, Haifa, Izrael Ésagila (sumersko 𒂍𒊕𒅍𒆷 É-SAǦ-ÍL.LA, tempelj z veličastnim vrhom) je bil tempelj, posvečen bogu Marduku, zaščitniku Babilona.
Novo!!: Klinopis in Esagila · Poglej več »
Feničanska abeceda
Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.
Novo!!: Klinopis in Feničanska abeceda · Poglej več »
GAL (klinopis)
Ma je dodana kratka vodoravna poteza GAL (Borger 2003 nr. 553; U+120F2 𒃲) je sumerski klinopisni znak za "velik".
Novo!!: Klinopis in GAL (klinopis) · Poglej več »
Gandž Name
Gandž Name (perzijsko گنجنامه, dobesedno knjiga zaklada) je naziv dveh starodavnih napisov v steni gore Alvand 5 km jugozahodno od Hamadana v Iranu.
Novo!!: Klinopis in Gandž Name · Poglej več »
Georgijski smerni kamni
Georgijski smerni kamni (angleško Georgia Guidestones) so bili granitni spomenik, postavljen leta 1980 v okrožju Elbert v ameriški zvezni državi Georgija.
Novo!!: Klinopis in Georgijski smerni kamni · Poglej več »
Gezer
Gezer, Tel Gezer ali Tell el-Džezer (hebrejsko גֶּזֶר, Gezer) je arheološko najdišče ob vznožju Judejskih gora na meji pokrajine Shfela približno na sredini med Jeruzalemom in Tel Avivom.
Novo!!: Klinopis in Gezer · Poglej več »
Gilgameš
Gilgameš, prvotno Bilgameš, je bil kralj Uruka v Mezopotamiji, ki je živel v obdobju 2800-2500 pr.
Novo!!: Klinopis in Gilgameš · Poglej več »
Girsu
Girsu ali Ngirsu (sumersko ĝir2-suki), sodobni Tell Tello ali Telloh v iraškem governoratu Dhi Qar, je bil antično sumersko mesto, ki je stalo 28 km severno od Lagaša.
Novo!!: Klinopis in Girsu · Poglej več »
Glinena tablica
elamskimi mesti. Glinena tablica, kopija spomeniškega napisa, okoli leta 2270 pr. n. št. (glej Maništušujev obelisk) Glinéna táblica (tudi glínasta plôščica) akadsko ṭuppu(m) 𒁾je bila v antičnem Bližnjem vzhodu ena prvih materialnih osnov knjig in sredstev za zapisovanje, še posebej za pisanje v klinopisu.
Novo!!: Klinopis in Glinena tablica · Poglej več »
Goris
Goris (armensko: Գորիս) je mesto in središče mestne skupnosti Goris v provinci Sjunik na jugu Armenije.
Novo!!: Klinopis in Goris · Poglej več »
Granatno jabolko
Navadno granatno jabolko (znanstveno ime Punica granatum) je grm ali drevo, ki uspeva na območjih s toplejšim podnebjem.
Novo!!: Klinopis in Granatno jabolko · Poglej več »
Gudejeva valja
Gudejeva valja sta valja iz terakote, datirana v obdobje okoli leta 2125 pr.
Novo!!: Klinopis in Gudejeva valja · Poglej več »
Hamazi
Hamazi ali Kamazi (sumersko Ḫa-ma-ziki) je bilo antično kraljestvo ali mestna država, ki je dosegla svoj višek okoli leta 2500-2400 pr.
Novo!!: Klinopis in Hamazi · Poglej več »
Hamurabijev zakonik
Hamurabijev kodeks Hamurabijev zakonik (tudi Hamurabijev kodeks ali Hamurabijeva stela z zakonikom) iz Mezopotamije (Babilonije) iz 18. stol. pr. n. št. je z 282 členi ena prvih zbirk zakonov.
Novo!!: Klinopis in Hamurabijev zakonik · Poglej več »
Hati (Anatolija)
Egičansko kreljesto okoli 1290 pr. n. št. Hati so bili staroveško ljudstvo iz osrednje Anatolije v sedanji Turčiji.
Novo!!: Klinopis in Hati (Anatolija) · Poglej več »
Hatuša
Hatuša (hetitsko Ḫa-at-tu-ša, turško Hattuşaş), v bronasti dobi prestolnica Hetitskega cesarstva.
Novo!!: Klinopis in Hatuša · Poglej več »
Hatušili I.
Hatušili I. (hetitsko Ḫattušili I., slovensko kralj Hatuše) je bil kralj hetitskega Starega kraljestva, ki je vladal okoli 1586–1556 pr.
Novo!!: Klinopis in Hatušili I. · Poglej več »
Hazor
Tel Hazor (hebrejsko תל חצור), tudi Hacor (חצור) in Tell el-Qedah (arabsko تل القضاه), je arheološki tel (grič) na mestu starodavnega Hazorja v južnem delu doline Hula v Gornji Galileji, Izrael, severno od Galilejskega jezera.
Novo!!: Klinopis in Hazor · Poglej več »
Hetitski klinopis
Tablica z besedilom v hetitskem klinopisu Hetitski klinopis je različica klinopisa, prirejena za pisanje hetitskega jezika.
Novo!!: Klinopis in Hetitski klinopis · Poglej več »
Hieratika
Hieratika (starogrško, ieratiká, dobesedno duhovniška, svečeniška) je sistem kurzivne pisave in glavne pisave, ki se je uporabljal za pisanje staroegipčanskega jezika od njegovega nastanka v 3.
Novo!!: Klinopis in Hieratika · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Klinopis in Hiparh · Poglej več »
Huriti
Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Klinopis in Huriti · Poglej več »
Išbi-Era
Išbi-Era (akadsko 𒀭𒅖𒁉𒀴𒊏 Išbi-erra, na sodobnih napisih klinopisno diš-bi-ir₃-ra) je bil ustanovitelj sumerske Isinske dinastije, ki je vladal okoli 1953 pr.
Novo!!: Klinopis in Išbi-Era · Poglej več »
Iku-Šamagan
Iku-Šamagan (klinopisno 𒄿𒆪𒀭𒊭𒈠𒃶, i-ku-Dša-ma-gan)Lambert, Maurice (1970).
Novo!!: Klinopis in Iku-Šamagan · Poglej več »
Ikun-Šamaš
Ikun-Šamaš ali Iku-Šamaš (klinopisno 𒄿𒆪𒀭𒌓)Spycket 1981, str.
Novo!!: Klinopis in Ikun-Šamaš · Poglej več »
Iptar-Sin
Iptar-Sin (klinopisno IB.TAR.Sîn) je bil 51.
Novo!!: Klinopis in Iptar-Sin · Poglej več »
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Novo!!: Klinopis in Iran · Poglej več »
Irkalla
Odtis sumerskega valjastega pečatnika, na katerem demoni galluji v podzemnem svetu mučijo boga Dumuzija Starodavni mezopotamski podzemni svet se je v sumerskem jeziku najpogosteje imenoval Kur, Irkalla, Kukku, Arali ali Kigal in v akadskem jeziku Erṣetu.
Novo!!: Klinopis in Irkalla · Poglej več »
Jakob Ukmar
Jakob Ukmar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, nabožni pisatelj in narodnoobrambni delavec, * 13. julij 1878, Opčine, † 2. november 1971, Škedenj.
Novo!!: Klinopis in Jakob Ukmar · Poglej več »
Jastrebova stela
Jastrebova stela je spomenik iz zgodnjega dinastičnega obdobja III.
Novo!!: Klinopis in Jastrebova stela · Poglej več »
Johannes Gutenberg
Johannes Gensfleisch zur Laden zum Gutenberg, nemški kovač, zlatar, tiskar, založnik in izumitelj, * okoli 1400, Mainz, Nemčija, † 3. februar 1468.
Novo!!: Klinopis in Johannes Gutenberg · Poglej več »
Judeja
Bližnji vzhod v 1. stoletju Judeja je svetopisemsko, rimsko in sodobno ime goratega južnega dela Izraela (Eretz Yisrael).
Novo!!: Klinopis in Judeja · Poglej več »
Kaligrafija
Kaligrafija (iz grških besed κάλλος kallos - »lepota« in γραφή graphẽ »pisanje«) je zvrst vizualne umetnosti, ki se ukvarja z abstraktnim oblikovanjem pisave.
Novo!!: Klinopis in Kaligrafija · Poglej več »
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Novo!!: Klinopis in Kanaan · Poglej več »
KI (klinopis)
KI (Borger 2003 nr. 737; U+121A0 𒆠) je klinopisni znak za "zemljo".
Novo!!: Klinopis in KI (klinopis) · Poglej več »
Ki (mitologija)
Ki je bila v sumerski mitologiji boginja zemlje in glavna žena boga neba Ana/Anuja.
Novo!!: Klinopis in Ki (mitologija) · Poglej več »
Kidinu
Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.
Novo!!: Klinopis in Kidinu · Poglej več »
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Novo!!: Klinopis in Kir II. · Poglej več »
Ktezij
Ktezij (grško: Κτησίας) je bil grški zdravnik in zgodovinar iz 5.
Novo!!: Klinopis in Ktezij · Poglej več »
Kurigalzu I.
Kurigalzu I. (klinopisno ku-ri-gal-zu)J.A. Brinkman (1976): Materials for the Study of Kassite History (PDF), Oriental Institute of the University of Chicago, str.
Novo!!: Klinopis in Kurigalzu I. · Poglej več »
Kurunta
Kurunta (klinopisno 𒀭𒆗 dLAMMA, luvijsko Kurunta, hetitsko Ulmi-Teššup ali Ulmi-Tešub) je bil kralj Hetitskega imperija (Novo kraljestvo), ki je vladal v 13.
Novo!!: Klinopis in Kurunta · Poglej več »
Kuta, Mezopotamija
Kuta (sumersko Gudua, zdaj Tell Ibrahim) je arheološko najdišče v iraškem guvernatu Babil.
Novo!!: Klinopis in Kuta, Mezopotamija · Poglej več »
Lagaš
Lagaš ali Lagas (sumersko Lagaški, klinopisno.LAKI ali.LAKI, skladišče, kašča ali zakladnica, akadsko Nakamtu), sedanji Tell Al-Hiba, governorat Dhi Qar, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto severozahodno od sotočja Evfrata in Tigrisa in vzhodno od Uruka in približno 22 km vzhodno od sodobnega Ash Shatraha v Iraku.
Novo!!: Klinopis in Lagaš · Poglej več »
Louvre Abu Dhabi
Louvre Abu Dhabi je muzej umetnosti na otoku Saadijat v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih.
Novo!!: Klinopis in Louvre Abu Dhabi · Poglej več »
Lugal
Detajl s sumerskega kipa kralja Adaba Lugaldaluja, ki je vladal sredi 3. tisočletja pr. n. št., na katerem je sumerski klinopisni znak ''lugal'' Lugal (sumersko LÚ.GAL, veliki mož, novoasirsko LUGAL, lugal) je bil eden od več sumerskih nazivov vladarjev mestnih držav.
Novo!!: Klinopis in Lugal · Poglej več »
Luvijci
Ozemlje Luvijcev Luvijci so bili skupina indoevropsko govorečih ljudstev iz osrednje, zahodne in južne Male Azije, severnega dela zahodnega Levanta iz bronaste in železne dobe.
Novo!!: Klinopis in Luvijci · Poglej več »
Mara-Il
Mara-Il je edini kralj Nagarja, znan po imenu,Eidem, Finkel & Bonechi 2001, str.
Novo!!: Klinopis in Mara-Il · Poglej več »
Marduk-apla-iddina II.
Marduk-apla-iddina II. (klinopisno ᴰMES.A.SUM-na, poslovenjeno Marduk mi je dal dediča), svetopisemski Merodah-Baladan, je bil kaldejski princ, ki je leta 721 pr.
Novo!!: Klinopis in Marduk-apla-iddina II. · Poglej več »
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Novo!!: Klinopis in Mari · Poglej več »
Medijsko cesarstvo
Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.
Novo!!: Klinopis in Medijsko cesarstvo · Poglej več »
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Novo!!: Klinopis in Mezopotamija · Poglej več »
Mezopotamska umetnost
Detajl Ištarinih vrat v Babilonu, glazirana opeka. Umetnost starodavne Mezopotamije sestavljajo umetniška dela, ki so nastala na področju Mezopotamije med letoma 3500.
Novo!!: Klinopis in Mezopotamska umetnost · Poglej več »
Mitani
Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.
Novo!!: Klinopis in Mitani · Poglej več »
Mušhuššu
Mušhuššu (𒈲𒄭𒄊), v preteklosti tudi sirrušu in sirruš, je bil mitološki hibrid, luskav zmaj z zadnjimi nogami podobnimi orlovim krempljem, mačjimi prednjimi nogami, dolgim vratom in repom, rogato glavo, kačjim jezikom in grebenom.
Novo!!: Klinopis in Mušhuššu · Poglej več »
Muzej anatolskih civilizacij, Ankara
Muzej anatolskih civilizacij (turško Anadolu Medeniyetleri Müzesi) je na južni strani ankarskega gradu v mestni četrti Atpazarı, Ankara, Turčija.
Novo!!: Klinopis in Muzej anatolskih civilizacij, Ankara · Poglej več »
Muzej Deir ez-Zora
Muzej Deir ez-Zora (arabsko متحف دير الزور) je muzej, posvečen arheologiji in zgodovini severovzhodne Sirije, znane kot Džazira ali Gornja Mezopotamija.
Novo!!: Klinopis in Muzej Deir ez-Zora · Poglej več »
Muzej Tūhura Otago
Muzej Tūhura Otago je v bližini središča mesta Dunedin na Novi Zelandiji, poleg kampusa Univerze Otago.
Novo!!: Klinopis in Muzej Tūhura Otago · Poglej več »
Nabonasar
Nabû-nāṣir (klinopisno dAG-PAB ali dAG-ŠEŠ-ir, grško Ναβονάσσαρος, iz katerega izhaja ime Nabonasar - Nabû (je) zaščitnikJ.A. Brinkman (1968). Nabonassar. A political history of post-Kassite Babylonia, 1158-722 B.C. Analecta Orientalia. str. 226-235.) je bil babilonski kralj, ki je vladal od 747 do 734 pr.
Novo!!: Klinopis in Nabonasar · Poglej več »
Nabonidova kronika
Nabonidova kronika Nabonidova kronika je starodavno babilonsko besedilo, del obširnega niza Babilonskih kronik, napisanih v klinopisu na glinastih tablicah.
Novo!!: Klinopis in Nabonidova kronika · Poglej več »
Nabu
Nabu (akadski klinopis 𒀭𒀝 Nabū, sirsko ܢܒܘ) je bil mezopotamski bog pismenosti, znanosti, pisarjev in modrosti.
Novo!!: Klinopis in Nabu · Poglej več »
Naram-Sin Asirski
Naram-Sin ali Naram-Suen, na sodobnih napisih in pečatih klinopisno dna-ra-am-dEN.ZU, je bil vaklum (ugula, nadzornik) ali Išši’ak Aššur (énsi da-šùr, Ašurjev namestnik) mestne države Ašur.
Novo!!: Klinopis in Naram-Sin Asirski · Poglej več »
Narodni muzej Alepa
Narodni muzej Alepa (arabsko متحف حلب الوطني) je največji muzej v Alepu, Sirija.
Novo!!: Klinopis in Narodni muzej Alepa · Poglej več »
Narodni muzej Damaska
Narodni muzej Damaska (arabsko المتحف الوطني بدمشق) je arheološki muzej v središču Damaska, Sirija.
Novo!!: Klinopis in Narodni muzej Damaska · Poglej več »
Nebukadnezar II.
Nebukadnezar II., drugi kaldejski kralj, ki je vladal od 605 pr.
Novo!!: Klinopis in Nebukadnezar II. · Poglej več »
Nefertari
Nefertari, znana tudi kot Nefertari Meritmut, je bila egipčanska kraljica in prva od velikih kraljevih žena (ali glavna žena) faraona Ramzesa II., * okoli 1300 pr. n. št., † okoli 1255 pr. n. št. Nefertari pomemi 'Lepa spremljevalka', Meritmut pa 'Ljubljenka boginje Mut'.
Novo!!: Klinopis in Nefertari · Poglej več »
Nergal
Nergal, Nirgal ali Nirgali (sumersko dKIŠ.UNU ali dGÌR-UNUG-GAL, klinopisno 𒀭𒄊𒀕, hebrejsko נֵרְגַל Nērḡál, aramejsko ܢܹܪܓܵܐܠ; Nergel) je božanstvo, ki so ga častili v celi staroveški Mezopotamiji (Akadsko kraljestvo, Asirija in Babilonija).
Novo!!: Klinopis in Nergal · Poglej več »
Nerik
Nerik (hetitsko Nerikka)"Nerik(ka)".
Novo!!: Klinopis in Nerik · Poglej več »
Ningal
Ningal (klinopisno 15px 15px 12px, DNIN.GAL, Velika gospa/kraljica) je bila boginja trstičevja v sumerski mitologiji.
Novo!!: Klinopis in Ningal · Poglej več »
Ninsun
Ninsun ali Ninsuna (dobesedno gospa divja krava) je bila sumerska boginja, najbolj znana kot mati legendarnega junaka Gilgameša in zaščitnica lagaškega kralja Gudea.
Novo!!: Klinopis in Ninsun · Poglej več »
Nintinuga
Nintinuga (slovensko gospa, ki oživlja mrtve) je bila babilonska boginja zdravilstva in soproga boga Ninurte.
Novo!!: Klinopis in Nintinuga · Poglej več »
Nisaba
Nisaba (sumersko 𒀭𒉀 DNAGA, kasneje𒀭𒊺𒉀 DŠE.NAGA),.
Novo!!: Klinopis in Nisaba · Poglej več »
Nuzi
Nuzi ali Nuzu (akadsko Gasur), sedanji Yorgan Tepe, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto jugozahodno od sedanjega Kirkuka v bližini Tigrisa.
Novo!!: Klinopis in Nuzi · Poglej več »
Osemnajsta egipčanska dinastija
Egipt na višku svoje moči (15. stoletje pr. n. št.) Osemnajsta egipčanska dinastija je bila prva dinastija staroegipčanskega Novega kraljestva, ki je vladal od 1549/1550 pr.
Novo!!: Klinopis in Osemnajsta egipčanska dinastija · Poglej več »
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Novo!!: Klinopis in Partsko cesarstvo · Poglej več »
Pasargad
Pasargad (Pâsârgâd, perz. پاسارگاد) je eno od glavnih mest Perzijskega cesarstva v dobi vladavine iranske dinastije Ahemenidov.
Novo!!: Klinopis in Pasargad · Poglej več »
Pelazgi
Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.
Novo!!: Klinopis in Pelazgi · Poglej več »
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Novo!!: Klinopis in Perzepolis · Poglej več »
Piktogram
Piktográm (redko tudi piktográf) je osnovni gradnik slikovne pisave - poenostavljena slika, ki predstavlja neki predmet ali pojem.
Novo!!: Klinopis in Piktogram · Poglej več »
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Novo!!: Klinopis in Pisava · Poglej več »
Prve visoke civilizacije
Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.
Novo!!: Klinopis in Prve visoke civilizacije · Poglej več »
Rasamov valj
url.
Novo!!: Klinopis in Rasamov valj · Poglej več »
Rimuš Asirski
Rrimuš ali Rimu (klinopisno mri-mu-u) je bil vladar Asirije ali morda samo dela Asirije okoli Ekallatuma.
Novo!!: Klinopis in Rimuš Asirski · Poglej več »
Sargon Akadski
Sargon Akadski, znan tudi kot Sargon Veliki (akadsko Šarru-kīnu, pravi kralj ali zakoniti kralj), je bil kralj semitskega Akadskega kraljestva, ki je vladal v 24.
Novo!!: Klinopis in Sargon Akadski · Poglej več »
Sehetepibre
Sehetepibre Sevesektavi, Sehetepibre I. ali Sehetepibre II. je bil verjetno peti ali desetiK.S.B. Ryholt.
Novo!!: Klinopis in Sehetepibre · Poglej več »
Selevkija (razločitev)
Selevkija (grško Σελεύκεια, latinsko Seleucia) je lahko eno od naslednjih staroveških mest.
Novo!!: Klinopis in Selevkija (razločitev) · Poglej več »
Sevan
Sevan (Սևան) je mesto in mestna občinska skupnost, pa tudi med najbolj priljubljenimi kraji v Armeniji, ki leži v provinci Gegharkunik na severozahodni obali Sevanskega jezera.
Novo!!: Klinopis in Sevan · Poglej več »
Seznam asirskih vladarjev
terakote, Ašur, Irak, 7. stoletje pr. n. št., zdaj v Muzeju antičnega Orienta, Istanbul, Turčija Seznam asirskih vladarjev od najzgodnješe dobe dalje.
Novo!!: Klinopis in Seznam asirskih vladarjev · Poglej več »
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Novo!!: Klinopis in Seznam jezikoslovnih vsebin · Poglej več »
Seznam sumerskih kraljev
Sumerija Seznam sumerskih kraljev je starodavni rokopis, v izvirniku napisan v sumerskem klinopisu, ki vsebuje seznam sumerskih kraljev iz sumerskih in drugih dinastij ter domneven čas in mesto njihovega vladanja.
Novo!!: Klinopis in Seznam sumerskih kraljev · Poglej več »
Sipar
Sipar (sumersko Zimbir - ptičje mesto), sodobni Tell Abu Habbah, je starodavno mezopotamsko mesto na vzhodnem bregu Evfrata v iraškem governoratu Gagdad.
Novo!!: Klinopis in Sipar · Poglej več »
Staro asirsko cesarstvo
Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.
Novo!!: Klinopis in Staro asirsko cesarstvo · Poglej več »
Sumerščina
Sumerščina (sumersko EME.G̃IR15) je izumrl izoliran jezik antičnih Sumercev, ki se je govoril v južni Mezopotamiji, sedanjem južnem Iraku.
Novo!!: Klinopis in Sumerščina · Poglej več »
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Novo!!: Klinopis in Sumerija · Poglej več »
Suza, Perzija
Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.
Novo!!: Klinopis in Suza, Perzija · Poglej več »
Tašmetu
Tašmetu (klinopisno 𒀭𒌨𒈨𒌈 Dur-me-tum, DTašmetu, poslovenjeno Gospa, ki posluša), tudi Tašmet in Tašmetum, je bila akadska boginja, žena boga Nabuja.
Novo!!: Klinopis in Tašmetu · Poglej več »
Tablica iz Kiša
Apnenčasta tablica iz Kiša, Sumerija, iz obdobja okoli 3500 pr. n. št., bi lahko bila najstarejši znani zapis, Ashmolov muzej, Oxford, Anglija Tablica iz Kiša je tablica iz apnenca, najdena v Tell al-Uhajmirju, Guvernat Babil, Irak.
Novo!!: Klinopis in Tablica iz Kiša · Poglej več »
Tablica pritožb Ea-nasirju
Tablica v Britanskem muzeju. Tablica pritožb Ea-nāṣirju (81) je glinena tablica, napisana okrog 1750 pr.
Novo!!: Klinopis in Tablica pritožb Ea-nasirju · Poglej več »
Tablica usod
Tablica usod, pogosto napačno Tablica usode (sumersko 𒁾𒉆𒋻𒊏 dub namtarra akadsko ṭup šīmātu, ṭuppi šīmāti) v mezopotamski mitologiji je bila tablica iz gline z besedilom v klinopisu in potrjena z valjastimi pečati, ki je veljala za trajen pravni dokument boga Enlila, vladarja vesolja in zato najvišje avtoritete.
Novo!!: Klinopis in Tablica usod · Poglej več »
Tablice iz Eble
terakote Damaščanska vrata Tablice iz Eble so zbirka 1.800 nepoškodovanih glinastih tablic, 4.700 fragmentov in več tisoč majhnih žetonov, ki so jih izkopali v arhivih dvorne palače v starodavni Ebli, Sirija.
Novo!!: Klinopis in Tablice iz Eble · Poglej več »
Tešub
Tešub ali Tešup (klinopis dIM, luvijski hieroglifi (DEUS)TONITRUS, ki se bere kot Tarhunzas) je bil huritski bog neba in groma.
Novo!!: Klinopis in Tešub · Poglej več »
Tell Šejk Hamad
Tell Šejk Hamad (arabsko تل الشيخ حمد) ali Dur-Katlimmu je arheološko najdišče v vzhodni Siriji ob spodnjem toku reke Habur, Kühne, Hartmut, ur.
Novo!!: Klinopis in Tell Šejk Hamad · Poglej več »
Tell Barri
Tell Barri, staroveški Kahat, je tell in arheološko najdišče v guvernatu Al-Hasakah v severovzhodni Siriji.
Novo!!: Klinopis in Tell Barri · Poglej več »
Tell Bejdar
Tell Bejdar (arabsko تل بيدر) je vas in arheološko najdišče v guvernatu Al-Hasakah v severovzhodni Siriji.
Novo!!: Klinopis in Tell Bejdar · Poglej več »
Tiš-atal
Tiš-atal (huritsko 𒋾 𒅖 𒀀 𒊑) je bil endan Urkeša.
Novo!!: Klinopis in Tiš-atal · Poglej več »
Tiglat-Pileser I.
Tiglat-Pileser (iz hebrejske oblike תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר, Tiglath-Pileser akadskega Tukultī-apil-Ešarra, "moje zaupanje je v sinu Ešare") je bil kralj Asirije, ki je vladal v srednjeasirkem obdobju od leta 1115 do 1076 pr.
Novo!!: Klinopis in Tiglat-Pileser I. · Poglej več »
Tiglat-Pileser III.
Tiglat-Pileser III. (klinopisno 𒆪𒋾𒀀𒂍𒊹𒊏 TUKUL.TI.A.É.ŠÁR.RA, akadsko Tukultī-apil-Ešarra, poslovenjeno moje zaupanje je v Eššarjevem sinu, hebrejsko תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר Tiglat Pil’eser) je bil slaven kralj Asirije, ki je vladal od leta 745 do 727 pr.
Novo!!: Klinopis in Tiglat-Pileser III. · Poglej več »
Trdnjava Erebuni
Trdnjava Erebuni (armensko: Էրեբունի), znana kot Arin Berd (armensko za 'trdnjava krvi'), je urartsko utrjeno mesto v Erevanu v Armeniji.
Novo!!: Klinopis in Trdnjava Erebuni · Poglej več »
Ugarit
Ugarit je feničansko arheološko najdišče v Siriji, nekaj km severno od pristaniškega mesta Latakija, v bližini modernega naselja Ras Šamra (arabsko رأس شمره).
Novo!!: Klinopis in Ugarit · Poglej več »
Ugaritščina
ugaritsko abecedo Razpredelnica ugaritske abecede Ugaritščina je izumrli jezik, ki se je govoril na območju Ugarita, danes Ras Šamra severno od sirskega mesta Latakija.
Novo!!: Klinopis in Ugaritščina · Poglej več »
Ugaritska abeceda
Ugaritska abeceda je iz klinopisa izpeljana soglasniška abeceda (abdžad).
Novo!!: Klinopis in Ugaritska abeceda · Poglej več »
Ugaritska besedila
Baalov krog, najbolj znano Ugaritsko besedilo,Aaron Demsky (1977). ''"A Proto-Canaanite Abecedary dating from the period of the Judges and its implications for the history of the Alphabet"''. Tel Aviv. 4:47ff. razstavljeno v Louvreu Ugaritska besedila so korpus starodavnih klinopisnih besedil, odkritih leta 1928 v Ugaritu (Ras Shamra) in Ras ibn Haniju, Sirija.
Novo!!: Klinopis in Ugaritska besedila · Poglej več »
Ullikummi
Ullikummi je bil v huritski mitologiji ogromna kamnita pošast, sin boga Kumarbija in hčerke boga morja, ženskega klifa Sertapsuruhi.
Novo!!: Klinopis in Ullikummi · Poglej več »
Ur-gigir
Ur-gigir (klinopisno 𒌨𒄑𒇀, ur-gigir) je bil ensi (guverner) Uruka, ki je po Seznamu sumerskih kraljev živel v 22.
Novo!!: Klinopis in Ur-gigir · Poglej več »
Urartščina
Urartščina ali vanščina je jezik, ki so ga govorili prebivalci staroveškega kraljestva Urartu v okolici jezera Van, s prestolnico blizu sodobnega mesta Van v Armenskem višavju v turški vzhodni Anatoliji.
Novo!!: Klinopis in Urartščina · Poglej več »
Urartu
Urartu (armensko: Ուրարտու - Urartu, asirsko: māt Urarṭu; babilonsko: Urashtu), ki ustreza svetopisemskemu kraljestvu Ararat (armensko: Արարատյան Թագավորություն) ali Kraljevini Van (armensko: Վանի Թագավորություն, Urartsko: Biai, Biainili) je bilo železnodobno kraljestvo s središčem ob jezeru Van v armenskem višavju.
Novo!!: Klinopis in Urartu · Poglej več »
Uruško obdobje
Uruško obdobje (Zgodnje ursko obdobje) je obdobje mezopotamske zgodovine od prazgodovinske kamene dobe do zgodnje bronaste dobe (okoli 4000 do 3100 pr. n. št.). Pred njim je bilo ubaidsko obdobje, za njim pa džemdet nasrsko obdobje.
Novo!!: Klinopis in Uruško obdobje · Poglej več »
Uruk
Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.
Novo!!: Klinopis in Uruk · Poglej več »
Uttu
Uttu, hči Enkija in Ninkure, je bila boginja tkanja v sumerski mitologiji.
Novo!!: Klinopis in Uttu · Poglej več »
Varad-Sin
Ninsuninega templja v Larsi s posvetilom larškega kralja Varad-Sina; Muzej Louvre, Pariz Varad-Sin (klinopisno Ir-en.zu) je bil elamski vladar mezopotamske mestne države Larse, Sumerije in Akada, ki je vladal od 1834 do 1823 pr.
Novo!!: Klinopis in Varad-Sin · Poglej več »
Viktor Korošec
Viktor Korošec, slovenski pravnik, * 17. december 1899, Ljubljana, † 16. november 1985, Ljubljana.
Novo!!: Klinopis in Viktor Korošec · Poglej več »
Vodna ura
Vodna ura ali klepsidra (grško κλερδρα iz κλέπτειν kleptein, 'ukrasti'; ὕδωρ hydor, 'voda') je vsak merilnik časa, s katerim se čas meri z reguliranim pretokom tekočine v (dotočni tip) ali iz (iztočni tip) posode in kjer se nato izmeri količina.
Novo!!: Klinopis in Vodna ura · Poglej več »
Weld-Blundellova prizma
Weld-Blundellova prizma Weld-Blundellova prizma je glinena šriristrana pokončna prizma s klinopisnim besedilom, ki se nahaja v Ašmolovem muzeju v Londonu (kataloška številka AN1923.444.) Prizmo je med odpravo leta 1922 v današnjem Iraku našel britanski arheolog Herbert Weld Blundell.
Novo!!: Klinopis in Weld-Blundellova prizma · Poglej več »
Zeliščarstvo
Pri zdravljenju z zelišči gre v večini primerov za pripravke iz korenin, listov, stebel in semen Zeliščarstvo je uporaba rastlin in njihovih izvlečkov za zdravljenje in preprečevanje širokega razpona bolezni.
Novo!!: Klinopis in Zeliščarstvo · Poglej več »
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Novo!!: Klinopis in Zlato · Poglej več »
1 E11 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1011 in 1012 sekundami (3.200 in 32.000 leti).
Novo!!: Klinopis in 1 E11 s · Poglej več »
15. stoletje pr. n. št.
Petnajsto stoletje pr.
Novo!!: Klinopis in 15. stoletje pr. n. št. · Poglej več »
20. stoletje pr. n. št.
Dvajseto stoletje pr.
Novo!!: Klinopis in 20. stoletje pr. n. št. · Poglej več »
4. september
4.
Novo!!: Klinopis in 4. september · Poglej več »
