Kazalo
21 odnosi: Ahaja, Antična Šparta, Argolida, Atene, Atika, Dorci, Eolci, Grščina, Herodot, Hetitščina, Hetiti, Heziod, Iliada, Jonci, Lakonija, Magna Graecia, Patriarh, Pavzanij (geograf), Peloponez, Pitagorejci, Tesalija.
Ahaja
Položaj Ahaje v rimskem imperiju Ahaja (/ əkiːə /) ali Achaia (/ əkaɪə /), včasih prečrkovano iz grščine Akhaia (grško: Αχαΐα Achaia), je ena od območnih enot Grčije.
Poglej Ahajci in Ahaja
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Ahajci in Antična Šparta
Argolida
Argolida (grško Αργολίδα Argolida; Ἀργολίς Argolis v stari grščini in katarevusi) je ena izmed območnih enot Grčije.
Poglej Ahajci in Argolida
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Ahajci in Atene
Atika
Atika (translit) je upravna regija Grčije, ki obsega celotno metropolitansko območje Aten, katerega glavno mesto je glavno in največje mesto države, Atene.
Poglej Ahajci in Atika
Dorci
Dorci so bili ena od štirih večjih etničnih skupin v antični Grčiji (ostale tri skupine predstavljajo Ahajci, Eolci in Jonci).
Poglej Ahajci in Dorci
Eolci
Eolci so bili eno od štirih glavnih staroveških grških plemen.
Poglej Ahajci in Eolci
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Ahajci in Grščina
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Ahajci in Herodot
Hetitščina
Hetitščina je najbolje izpričan anatolski jezik in obenem najstarejši indoevropski jezik, ki je izpričan v pisnih virih.
Poglej Ahajci in Hetitščina
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Ahajci in Hetiti
Heziod
Heziod (tudi Hesiod) (Hêsíodos, latinsko Hesiodus), grški pesnik in rapsod, živel okoli 700 pr. n. št. v Askri v Beociji.
Poglej Ahajci in Heziod
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Ahajci in Iliada
Jonci
Kserksa I. Jonci (ednina) so bili eno od štirih večjih antičnih grških plemen.
Poglej Ahajci in Jonci
Lakonija
Lakonija (grško Λακωνία), znana tudi kot Lakedajmonija, je regija na jugovzhodnem delu polotoka Peloponez.
Poglej Ahajci in Lakonija
Magna Graecia
Magna Graecia, 280 pr. n. št. Magna Graecia (latinsko "Velika Grčija"; grško Megalê Hellas - Μεγάλη ῾Ελλάς) je ime za regijo v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8.
Poglej Ahajci in Magna Graecia
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Ahajci in Patriarh
Pavzanij (geograf)
Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.
Poglej Ahajci in Pavzanij (geograf)
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Ahajci in Peloponez
Pitagorejci
Pitagora je bil starogrški matematik, filozof in mistik.
Poglej Ahajci in Pitagorejci
Tesalija
Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.
Poglej Ahajci in Tesalija