Kazalo
31 odnosi: Agrigento, Antična Kartagina, Cela, Diodor Sicilski, Dorski slog, Eneida, Filoktet, Grad, Grški tempelj, Grki, Himera (mesto), Italija, Kampanija, Kanelura, Mark Tulij Cicero, Mošeja, Nekropola, Normani, Peloponeška vojna, Plinij starejši, Prva punska vojna, Ptolemaj, Publij Kornelij Scipion Afričan, Saraceni, Selinunt, Sicilija, Strabon, Trapani (pokrajina), Troja, Tukidid, Vergilij.
Agrigento
Agrigento (sicilijansko Girgenti ali Giurgenti) je mesto z okoli 60.000 prebivalci na južni obali Sicilije v Italiji in glavno mesto pokrajine Agrigento.
Poglej Segesta in Agrigento
Antična Kartagina
Kartagina in njene posesti Antična Kartagina je bila antična civilizacija, ki je nastala iz feničanskega polisa Kartagine, blizu današnjega mesta Tunisa.
Poglej Segesta in Antična Kartagina
Cela
Tempelj z izpostavljeno celo Cela (iz latinščine majhna komora) ali naos (iz stare grščine: ναός pomeni tempelj) je notranji prostor v templju v klasični arhitekturi ali trgovina, ki gleda na ulico, v domači rimski arhitekturi (domus).
Poglej Segesta in Cela
Diodor Sicilski
Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.
Poglej Segesta in Diodor Sicilski
Dorski slog
timpanon, '''2.''' akroterij, '''3.''' venčna sima (gejzon), '''4.''' krona, '''5.''' mutul, '''7.''' friz, '''8.''' triglif, '''9.''' metopa, '''10.''' regula, '''11.''' kaplje (gute), '''12.''' tenija, '''13.''' arhitrav, '''14.''' kapitel, '''15.''' abak, '''16.''' ehin, '''17.''' deblo, '''18.''' kanelura, '''19.''' stilobat Najbolj znano grško dorsko svetišče je Partenon na atenski akropoli iz 5.
Poglej Segesta in Dorski slog
Eneida
Eneida je ep rimskega pesnika Vergila, ki ga je napisal med letoma 29.
Poglej Segesta in Eneida
Filoktet
Filoktet Filoktet (tudi Filoktetes) (Filoktétes) je v grški mitologiji sin kralja Poiasa (Meliboja (Melibee), Tesalija); bil je Heraklejev prijatelj.
Poglej Segesta in Filoktet
Grad
pa tudi.
Poglej Segesta in Grad
Grški tempelj
Grški tempelj (starogrško nαός, naós 'bivališče, dom', pomensko različno od latinske besede templum), je bil zgradba, ki so ga zgradili za kipe antičnih grških božanstev v grških svetiščih.
Poglej Segesta in Grški tempelj
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Segesta in Grki
Himera (mesto)
Himera (grško: Ἱμέρα) je bilo veliko in pomembno starogrško mesto na severni obali Sicilije ob izlivu istoimenske reke (sodobna Imera Settentrionale) med Panormusom (sodobni Palermo) in Cephaloediumom (sodobni Cefalù) v občini (comune) Termini Imerese.
Poglej Segesta in Himera (mesto)
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Segesta in Italija
Kampanija
Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Segesta in Kampanija
Kanelura
Kanelure na stebrih templja iz Evore (Portugalska) Kanelura ali kanelira (latinsk canna.
Poglej Segesta in Kanelura
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Poglej Segesta in Mark Tulij Cicero
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Poglej Segesta in Mošeja
Nekropola
Nekropola je v arheološkem izrazoslovju grobišče.
Poglej Segesta in Nekropola
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Segesta in Normani
Peloponeška vojna
Šparto in zaveznike) Peloponeška vojna je bila vojna med Atenami z zavezniki in Šparto z zavezniki, ki je trajala 27 let, z začetkom leta 431 pr. n. št.
Poglej Segesta in Peloponeška vojna
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Segesta in Plinij starejši
Prva punska vojna
Prva punska vojna je vojna med Rimljani in Kartažani.
Poglej Segesta in Prva punska vojna
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Segesta in Ptolemaj
Publij Kornelij Scipion Afričan
Scipion starejši (Publius Cornelius Scipio Africanus Major), rimski vojskovodja in politik, * 235 pr. n. št., † 183 pr. n. št. Scipion je bil potomec ugledne rimske družine Kornelijev.Bil je tudi eden najboljših rimskih vojskovodij v drugi punski vojni.
Poglej Segesta in Publij Kornelij Scipion Afričan
Saraceni
Saraceni (grško: Σαρακηυοί, latinsko: Saraceni) so v srednjem veku imenovali vse Arabce oziroma pripadnike islamske veroizpovedi.
Poglej Segesta in Saraceni
Selinunt
Selinunt (/ ˌsɛlᵻnuːnteɪ /; starogrško Σελινοῦς, Selinous, latinsko Selinūs) je bilo staro grško mesto na jugozahodni obali Sicilije v Italiji.
Poglej Segesta in Selinunt
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Segesta in Sicilija
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Segesta in Strabon
Trapani (pokrajina)
Pokrajina Trapani (v italijanskem izvirniku Provincia di Trapani) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sicilija.
Poglej Segesta in Trapani (pokrajina)
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Segesta in Troja
Tukidid
Tukídid ali Tukidídes (starogrško Θουκυδίδης: Thūkydídēs), starogrški zgodovinar, * med 460 in 455 pr. n. št. † 395 pr. n. št. Napisal je zgodovinsko delo Peloponeška vojna.
Poglej Segesta in Tukidid
Vergilij
Publij Vergilij Maron, bolje znan kot Vergílij ali Vergíl (latinsko: Publius Vergilius Maro), rimski pesnik, * 15. oktober 70 pr. n. št., Andes pri Mantovi, Italija, † 21. september 19 pr. n. št., Brindisi, Italija.
Poglej Segesta in Vergilij