Podobnosti med Metulji in Žuželke
Metulji in Žuželke še 33 stvari v skupni (v Unijapedija): Členonožci, Biološki nadzor škodljivcev, Buba, Carl Linnaeus, Celica, Dušik, Ekosistem, Entomologija, Fosil, Gosenica, Grščina, Habitat, Hrošči, Insekticid, Jajce, Kožekrilci, Kokon, Krilate žuželke, Levitev, Mladoletnice, Očesce, Opraševanje, Oprsje, Pelod, Prirodoslovni muzej Slovenije, Razred (biologija), Red (biologija), Rod (biologija), Sestavljeno oko, Svila, ..., Umetnost, Vrsta (biologija), Znanstvena klasifikacija živih bitij. Razširi indeks (3 več) »
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Metulji in Členonožci · Členonožci in Žuželke ·
Biološki nadzor škodljivcev
mrzlice denga Biološki nadzor škodljivcev oz.
Biološki nadzor škodljivcev in Metulji · Biološki nadzor škodljivcev in Žuželke ·
Buba
metulja, vzeta iz kokona Buba je stopnja v razvoju tistih žuželk, ki gredo v prehodu med ličinko in odraslo živaljo skozi proces popolne preobrazbe.
Buba in Metulji · Buba in Žuželke ·
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Carl Linnaeus in Metulji · Carl Linnaeus in Žuželke ·
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Celica in Metulji · Celica in Žuželke ·
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Dušik in Metulji · Dušik in Žuželke ·
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Ekosistem in Metulji · Ekosistem in Žuželke ·
Entomologija
Entomologíja (grško έντομον: éntomon - žuželka + λόγος: lógos - veda, učenje + pripona ια; tudi žužkoslóvje) je del zoologije in je strogo gledano nauk o žuželkah, čeprav se včasih predmet preučevanja razširi tudi na druge zemeljske členonožce.
Entomologija in Metulji · Entomologija in Žuželke ·
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Fosil in Metulji · Fosil in Žuželke ·
Gosenica
Gosenica metulja vrste ''Apina callisto'' Gosenice so ličinke metuljev.
Gosenica in Metulji · Gosenica in Žuželke ·
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Grščina in Metulji · Grščina in Žuželke ·
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Habitat in Metulji · Habitat in Žuželke ·
Hrošči
Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).
Hrošči in Metulji · Hrošči in Žuželke ·
Insekticid
Insekticidi so snovi naravnega ali umetnega izvora, ki so toksične za žuželke in jih uporabljamo za zatiranje tistih žuželk, ki so s stališča človeka škodljivci.
Insekticid in Metulji · Insekticid in Žuželke ·
Jajce
Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.
Jajce in Metulji · Jajce in Žuželke ·
Kožekrilci
Kožekrilci (manj ustrezno kožokrilci, znanstveno ime Hymenoptera; grško hymen - membrana + pteron - krilo) so zelo uspešen red žuželk s preko 100.000 opisanimi recentnimi vrstami; po številu znanih vrst so od njih večji samo hrošči.
Kožekrilci in Metulji · Kožekrilci in Žuželke ·
Kokon
Kokon letečega insekta Kokon je zaščitni ovoj okrog bube (metulji) ali okrog jajčec (pajkovci), ki ga živali spredejo z izločki posebnih žlez in včasih prepletejo še z delci hrane ali dlak, tak primer so na primer sviloprejke, ki svoj kokon obdajo s svilo.
Kokon in Metulji · Kokon in Žuželke ·
Krilate žuželke
Krilate žuželke (znanstveno ime Pterygota) so skupina žuželk, za katere je značilno, da imajo izvorno krila.
Krilate žuželke in Metulji · Krilate žuželke in Žuželke ·
Levitev
Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova.
Levitev in Metulji · Levitev in Žuželke ·
Mladoletnice
Mladoletnice (tudi ločnice ali šaši; znanstveno ime Trichoptera; grško trichos - las + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi recentnimi vrstami.
Metulji in Mladoletnice · Mladoletnice in Žuželke ·
Očesce
Tri očesca na vrhu glave ose Očesce (množina ocelli) je tip čutilnega organa za vid, preprosta oblika očesa, ki jo sestavlja s prozorno tekočino napolnjena in pokrita očesna votlina.
Metulji in Očesce · Očesce in Žuželke ·
Opraševanje
Kranjska čebela pri opraševanju Opraševanje ali polinacija je prenos pelodnih zrn iz prašnikov, kjer nastane, na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk.
Metulji in Opraševanje · Opraševanje in Žuželke ·
Oprsje
muhe cece z obarvanimi glavo, oprsjem in zadkom Oprsje ali toraks (latinsko Thorax) je del telesa nekaterih členonožcev, ki leži med glavo in zadkom.
Metulji in Oprsje · Oprsje in Žuželke ·
Pelod
Zrna cvetnega prahu različnih rastlin Pelod ali cvetni prah (v čebelarstvu tudi obnožina) je zlepljena masa pelodnih zrn, mikrospor semenk, ki nastajajo v pelodnih vrečkah prašnikov ter omogočajo oprašitev in kasnejšo oploditev ženske spolne celice v pestiču.
Metulji in Pelod · Pelod in Žuželke ·
Prirodoslovni muzej Slovenije
Prirodoslovni muzej Slovenije (kratica PMS) je osrednji slovenski muzej na področju naravoslovja, ki ima svoje prostore v palači Rudolfinum na Prešernovi ulici (vhod za obiskovalce z Muzejske ulice 1) v Ljubljani, v neposredni bližini stavbe Državnega zbora Republike Slovenije na drugi strani Trga narodnih herojev.
Metulji in Prirodoslovni muzej Slovenije · Prirodoslovni muzej Slovenije in Žuželke ·
Razred (biologija)
Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.
Metulji in Razred (biologija) · Razred (biologija) in Žuželke ·
Red (biologija)
Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.
Metulji in Red (biologija) · Red (biologija) in Žuželke ·
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Metulji in Rod (biologija) · Rod (biologija) in Žuželke ·
Sestavljeno oko
kačjega pastirja. Sestávljeno okó je čutilo za vid pri členonožcih, kot so raki in žuželke.
Metulji in Sestavljeno oko · Sestavljeno oko in Žuželke ·
Svila
Kokon sviloprejke s svilenimi vlakni Svila so vlakna iz kokonov sviloprejke.
Metulji in Svila · Svila in Žuželke ·
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Metulji in Umetnost · Umetnost in Žuželke ·
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Metulji in Vrsta (biologija) · Vrsta (biologija) in Žuželke ·
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Metulji in Znanstvena klasifikacija živih bitij · Znanstvena klasifikacija živih bitij in Žuželke ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Metulji in Žuželke imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Metulji in Žuželke
Primerjava med Metulji in Žuželke
Metulji 108 odnose, medtem ko je Žuželke 172. Saj imajo skupno 33, indeks Jaccard je 11.79% = 33 / (108 + 172).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Metulji in Žuželke. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: