Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Dvokrilci in Kljunavci

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Dvokrilci in Kljunavci

Dvokrilci vs. Kljunavci

Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000. Kljunavci ali škorpijonske muhe (znanstveno ime Mecoptera; grško mekos - dolžina + pteron - krilo) so majhen, a evolucijsko zelo star red žuželk z okoli 550 danes živečimi vrstami.

Podobnosti med Dvokrilci in Kljunavci

Dvokrilci in Kljunavci še 22 stvari v skupni (v Unijapedija): Antarktika, Žuželke, Členonožci, Buba, Družina (biologija), Evolucija, Grščina, Jajce, Krilate žuželke, Ličinka, Morfologija (biologija), Mrhovinar, Obustni aparat, Oprsje, Perm, Preobrazba (biologija), Red (biologija), Sestavljeno oko, Seznam redov žuželk, Tipalnica, Vrsta (biologija), Znanstvena klasifikacija živih bitij.

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Antarktika in Dvokrilci · Antarktika in Kljunavci · Poglej več »

Žuželke

Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).

Dvokrilci in Žuželke · Kljunavci in Žuželke · Poglej več »

Členonožci

Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).

Dvokrilci in Členonožci · Kljunavci in Členonožci · Poglej več »

Buba

metulja, vzeta iz kokona Buba je stopnja v razvoju tistih žuželk, ki gredo v prehodu med ličinko in odraslo živaljo skozi proces popolne preobrazbe.

Buba in Dvokrilci · Buba in Kljunavci · Poglej več »

Družina (biologija)

Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.

Družina (biologija) in Dvokrilci · Družina (biologija) in Kljunavci · Poglej več »

Evolucija

Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.

Dvokrilci in Evolucija · Evolucija in Kljunavci · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Dvokrilci in Grščina · Grščina in Kljunavci · Poglej več »

Jajce

Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.

Dvokrilci in Jajce · Jajce in Kljunavci · Poglej več »

Krilate žuželke

Krilate žuželke (znanstveno ime Pterygota) so skupina žuželk, za katere je značilno, da imajo izvorno krila.

Dvokrilci in Krilate žuželke · Kljunavci in Krilate žuželke · Poglej več »

Ličinka

sobnega hroščka Ličinka (s tujko larva) je stopnja v razvoju tistih organizmov, pri katerih v kasnejšem življenju nastopi preobrazba.

Dvokrilci in Ličinka · Kljunavci in Ličinka · Poglej več »

Morfologija (biologija)

Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.

Dvokrilci in Morfologija (biologija) · Kljunavci in Morfologija (biologija) · Poglej več »

Mrhovinar

Jastreb je gnujevo mrhovino. Mrhovinar je žival, ki se hrani z mrhovino.

Dvokrilci in Mrhovinar · Kljunavci in Mrhovinar · Poglej več »

Obustni aparat

Obustni aparat je skupina okončin na sprednjem delu telesa členonožcev, ki primarno opravlja vlogo začetne mehanske obdelave hrane ter usmerjanja proti ustom.

Dvokrilci in Obustni aparat · Kljunavci in Obustni aparat · Poglej več »

Oprsje

muhe cece z obarvanimi glavo, oprsjem in zadkom Oprsje ali toraks (latinsko Thorax) je del telesa nekaterih členonožcev, ki leži med glavo in zadkom.

Dvokrilci in Oprsje · Kljunavci in Oprsje · Poglej več »

Perm

Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.

Dvokrilci in Perm · Kljunavci in Perm · Poglej več »

Preobrazba (biologija)

ličinke v imago) Preobrazba ali metamorfoza (iz grške skovanke μεταμόρφωσις: μετα- (meta-) - sprememba + μορφή (morfe) - oblika) v biologiji, natančneje zoologiji, označuje biološki proces, pri katerem se dogajajo hitre, obsežne spremembe telesne zgradbe živali.

Dvokrilci in Preobrazba (biologija) · Kljunavci in Preobrazba (biologija) · Poglej več »

Red (biologija)

Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.

Dvokrilci in Red (biologija) · Kljunavci in Red (biologija) · Poglej več »

Sestavljeno oko

kačjega pastirja. Sestávljeno okó je čutilo za vid pri členonožcih, kot so raki in žuželke.

Dvokrilci in Sestavljeno oko · Kljunavci in Sestavljeno oko · Poglej več »

Seznam redov žuželk

Seznam živečih redov in višjih taksonomskih enot žuželk (znanstveno ime Insecta) po trenutno veljavni klasifikaciji.

Dvokrilci in Seznam redov žuželk · Kljunavci in Seznam redov žuželk · Poglej več »

Tipalnica

Tipálnice, tudi tipálke ali anténe, so parne okončine, ki izraščajo iz prvih členov telesa členonožcev.

Dvokrilci in Tipalnica · Kljunavci in Tipalnica · Poglej več »

Vrsta (biologija)

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.

Dvokrilci in Vrsta (biologija) · Kljunavci in Vrsta (biologija) · Poglej več »

Znanstvena klasifikacija živih bitij

150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.

Dvokrilci in Znanstvena klasifikacija živih bitij · Kljunavci in Znanstvena klasifikacija živih bitij · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Dvokrilci in Kljunavci

Dvokrilci 65 odnose, medtem ko je Kljunavci 37. Saj imajo skupno 22, indeks Jaccard je 21.57% = 22 / (65 + 37).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Dvokrilci in Kljunavci. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »