Kazalo
33 odnosi: Aminokislina, Arginin, Arheje, Avtosom, Bakterije, Beljakovina, Borrelia burgdorferi, Celični ciklus, Celično jedro, Deoksiribonukleinska kislina, Endosimbioza, Evkarionti, Fosfat, Gen, Gensko prepisovanje, Histon, Intron, Kromatin, Kromosom X, Kromosom Y, Lizin, Lymska borelioza, Mejoza, Mikroskop, Mitoza, Nukleoid, Nukleosom, Operon, Plazmid, Podvojevanje DNK, Poliploidija, Prokarionti, Vinske mušice.
- Kromosomi
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Kromosom in Aminokislina
Arginin
Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina.
Poglej Kromosom in Arginin
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Kromosom in Arheje
Avtosom
Avtosóm ali avtosomski kromosom je vsak kromosom, ki ni spolni kromosom.
Poglej Kromosom in Avtosom
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Kromosom in Bakterije
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Kromosom in Beljakovina
Borrelia burgdorferi
Borrelia burgdorferi je vrsta borelij (z dvema podvrstama), ki v Evropi živijo v vseh stadijih klopa in se od njega prenašajo na človeka ter povzročajo lymsko boreliozo.
Poglej Kromosom in Borrelia burgdorferi
Celični ciklus
Shematski prikaz celičnega cikla; zunanji krog: I.
Poglej Kromosom in Celični ciklus
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Kromosom in Celično jedro
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Kromosom in Deoksiribonukleinska kislina
Endosimbioza
doi.
Poglej Kromosom in Endosimbioza
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Poglej Kromosom in Evkarionti
Fosfat
Fosfati - v anorganski kemiji - so soli fosforne kisline.
Poglej Kromosom in Fosfat
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Kromosom in Gen
Gensko prepisovanje
Gensko prepisovanje ali transkripcija je proces pretvorbe informacije iz molekule DNK v molekulo RNK, pri čemer imajo pomembno vlogo transkripcijski faktorji.
Poglej Kromosom in Gensko prepisovanje
Histon
Shematski prikaz sestavljanja histonov v nukleosom. Histón je bazična beljakovina, ki se povezuje z DNK in tvori kromosom.
Poglej Kromosom in Histon
Intron
Introni in eksoni, ki sestavljajo določen gen. Introni so nekodirajoči odseki DNK znotraj določenega gena, ki ločujejo eksone.
Poglej Kromosom in Intron
Kromatin
Kromatin je DNK-proteinski kompleks različnih proteinov, v katerega je v evkariontski celici močno zapakirana DNK, da ne plava gola v celičnem jedru.
Poglej Kromosom in Kromatin
Kromosom X
Shema človeškega kromosoma X Kromosom X je eden od spolnih kromosomov pri sesalcih.
Poglej Kromosom in Kromosom X
Kromosom Y
Človeški kromosom Y Kromosom Y je eden od spolnih kromosomov pri sesalcih.
Poglej Kromosom in Kromosom Y
Lizin
Lizin (skrajšano Lys ali K), (kodirata ga kodona AAA in AAG) je ɑ-aminokislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.
Poglej Kromosom in Lizin
Lymska borelioza
Lymska borelioza (tudi limska ali lajmska borelioza, pogovorno borelija) je bolezen, ki je posledica okužbe z bakterijami Borrelia burgdorferi, ki jo prenašajo klopi.
Poglej Kromosom in Lymska borelioza
Mejoza
Mejóza ali redukcijska delítev je do neke mere, podobno kot mitoza, postopek delitve celic.
Poglej Kromosom in Mejoza
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Poglej Kromosom in Mikroskop
Mitoza
Prikaz poteka mitoze Mitoza je postopek delitve celice, značilen za evcite.
Poglej Kromosom in Mitoza
Nukleoid
Nukleoíd lahko pomeni.
Poglej Kromosom in Nukleoid
Nukleosom
Nukleosóm je pri evkariotih enota v organizaciji kromatina, ki obsega približno 146 baznih parov DNK, ki je 1,67-krat tesno ovita okrog histonskega oktamera, torej osmih histonskih molekul (po dve kopiji histonov H2A, H2B, H3, H4).
Poglej Kromosom in Nukleosom
Operon
Shema tipičnega operona Operon je funkcionalno področje DNK pri bakterijah, ki vključuje več strukturnih genov, ki so hkrati regulirani.
Poglej Kromosom in Operon
Plazmid
Shema bakterije z označenimi plazmidi Plazmidi so večinoma krožne (lahko tudi linearne) dvovijačne molekule DNK, sposobne samostojnega podvojevanja.
Poglej Kromosom in Plazmid
Podvojevanje DNK
Podvojevanje DNK: dvoverižna molekula DNK se razpne in vsaka veriga posebej se podvoji. Podvajanje (ali replikácija) DNK je proces, pri katerem se prekopira dvovijačna molekula DNK v dve dvovijačni molekuli DNK.
Poglej Kromosom in Podvojevanje DNK
Poliploidija
Poliploidija je pojav, ko ima organizem več kot dve garnituri kromosomov.
Poglej Kromosom in Poliploidija
Prokarionti
Prokariónti ali prokarióti (znanstveno ime Prokaryota) so skupina enoceličnih organizmov z značilno celično zgradbo, ki je preprostejša od evkariontske celice.
Poglej Kromosom in Prokarionti
Vinske mušice
Vinske mušice ali drozofile (znanstveno ime Drosophilidae) so družina dvokrilcev, ki jo natančneje uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk, sestavlja pa jo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Kromosom in Vinske mušice
Glej tudi
Kromosomi
Prav tako znan kot Kromosomi.