Hitreje kot brskalnik!
59 odnosi: Abiogeneza, Akademija, Akademik, Anglija, Antwerpen, Belgija, Belgijci, Biokemija, Biologija, Carl Ferdinand Cori, Celična biologija, Celica, Centrifugiranje, Družba Jezusova, Druga svetovna vojna, Earl Wilbur Sutherland Jr., Encim, Evkarionti, Evolucija, Evtanazija, Fiziologija, Francoska akademija znanosti, George Emil Palade, Gerty Cori, Glukagon, Glukoza, Hormon, Hugo Theorell, Insulin, Jetra, Kemija, Kraljeva družba, Krvni sladkor, Leuven, Lizosom, London, Medicina, Mišica, Monografska publikacija, Nemška akademija znanosti Leopoldina, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Ogljikov hidrat, Organel, Papeška akademija znanosti, Peroksisom, Presnova, Profesor, Prva svetovna vojna, Rak (bolezen), ..., Sladkorna bolezen, Stockholm, Surrey, Univerza Rockefeller, Washingtonova univerza v St. Louisu, 1917, 2. oktober, 2013, 4. maj. Razširi indeks (9 več) »
Abiogeneza
Ábíogenéza je teorija o spontanem nastanku živega iz nežive snovi.
Novo!!: Christian de Duve in Abiogeneza · Poglej več »
Akademija
Akademíja (po ''Akademiji'', ki jo je leta 387 pr. n. št. v sadovnjaku Akademos blizu Aten ustanovil grški filozof Platon) lahko pomeni nekaj od naslednjega.
Novo!!: Christian de Duve in Akademija · Poglej več »
Akademik
Akadémik (v ženski obliki akadémikinja ali akadémkinja) je redni član najvišjih narodnih znanstvenih in umetnostnih ustanov - akademij.
Novo!!: Christian de Duve in Akademik · Poglej več »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Christian de Duve in Anglija · Poglej več »
Antwerpen
Antwerpen (flamsko oz. Antwerpen, Anvers) je flamsko mesto v Belgiji, je glavno mesto province Antwerpen in največje v avtonomni regiji Flandriji.
Novo!!: Christian de Duve in Antwerpen · Poglej več »
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Novo!!: Christian de Duve in Belgija · Poglej več »
Belgijci
Belgijci so multietnični narod, ki živi na področju Belgije.
Novo!!: Christian de Duve in Belgijci · Poglej več »
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Novo!!: Christian de Duve in Biokemija · Poglej več »
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Novo!!: Christian de Duve in Biologija · Poglej več »
Carl Ferdinand Cori
Carl Ferdinand Cori, avstrijsko-ameriški biokemik in akademik, nobelovec, * 5. december 1896, Praga, Avstro-Ogrska (danes Češka), † 20. oktober 1984, Cambridge, Massachusetts, Združene države Amerike.
Novo!!: Christian de Duve in Carl Ferdinand Cori · Poglej več »
Celična biologija
Celična biologija (ali biologija celice) (nekdaj citologija) je veda, ki raziskuje ultrastrukturno in molekulsko zgradbo ter delovanje celic.
Novo!!: Christian de Duve in Celična biologija · Poglej več »
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Novo!!: Christian de Duve in Celica · Poglej več »
Centrifugiranje
Centrifugiranje je ločevalna tehnika, ki ločuje delce s pomočjo centrifugalne sile.
Novo!!: Christian de Duve in Centrifugiranje · Poglej več »
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Christian de Duve in Družba Jezusova · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Christian de Duve in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Earl Wilbur Sutherland Jr.
Earl Wilbur Sutherland Jr., ameriški biokemik, farmakolog in akademik, nobelovec, * 19. november 1915, Burlingame, Kansas, Združene države Amerike, † 9. marec 1974, Miami, Florida.
Novo!!: Christian de Duve in Earl Wilbur Sutherland Jr. · Poglej več »
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Novo!!: Christian de Duve in Encim · Poglej več »
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Novo!!: Christian de Duve in Evkarionti · Poglej več »
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Novo!!: Christian de Duve in Evolucija · Poglej več »
Evtanazija
Evtanazija (grško εὐθανασία euthanasía, sestavljena iz εὔ eu – dober in θάνατος thánatos – smrt) je povzročitev ali pospešitev smrti, da bi se trpečemu in neozdravljivemu bolniku odpravilo trpljenje.
Novo!!: Christian de Duve in Evtanazija · Poglej več »
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Novo!!: Christian de Duve in Fiziologija · Poglej več »
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Novo!!: Christian de Duve in Francoska akademija znanosti · Poglej več »
George Emil Palade
George Emil Palade, romunsko-ameriški celični biolog in akademik, nobelovec, * 19. november 1912, Iași, Kraljevina Romunija, † 7. oktober 2008, Del Mar, Kalifornija, Združene države Amerike.
Novo!!: Christian de Duve in George Emil Palade · Poglej več »
Gerty Cori
Gerty Theresa Cori (rojena Radnitz), avstrijsko-ameriška biokemičarka judovskega rodu, nobelovka, * 15. avgust 1896, Praga, Avstro-Ogrska (danes Češka), † 26. oktober 1957, St. Louis, Missouri, Združene države Amerike.
Novo!!: Christian de Duve in Gerty Cori · Poglej več »
Glukagon
Glukagon – model kroglic in paličic; karboksilni konec je na vrhu, aminski pa na dnu. Glukagón je polipeptidni hormon iz 29 aminokislin, ki ga izločajo celice A pankreasnih otočkov pod vplivom znižane koncentracije glukoze v krvi.
Novo!!: Christian de Duve in Glukagon · Poglej več »
Glukoza
Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.
Novo!!: Christian de Duve in Glukoza · Poglej več »
Hormon
Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.
Novo!!: Christian de Duve in Hormon · Poglej več »
Hugo Theorell
Axel Hugo Theodor Theorell, švedski biokemik in akademik, nobelovec, * 6. julij 1903, Linköping, Švedska, † 15. avgust 1982, Stockholm.
Novo!!: Christian de Duve in Hugo Theorell · Poglej več »
Insulin
aminokislin H--NH-CHR-CO-n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline. Insulín (tudi inzulin) (latinsko insula pomeni otok) je polipeptidni hormon trebušne slinavke, ki ga izločajo β-celice Langerhansovih otočkov.
Novo!!: Christian de Duve in Insulin · Poglej več »
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Novo!!: Christian de Duve in Jetra · Poglej več »
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Novo!!: Christian de Duve in Kemija · Poglej več »
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Novo!!: Christian de Duve in Kraljeva družba · Poglej več »
Krvni sladkor
Kŕvni sládkor pomeni glukozo, ki je v krvi, izraz pa se lahko nanaša tudi na njeno koncentracijo oziroma raven.
Novo!!: Christian de Duve in Krvni sladkor · Poglej več »
Leuven
Leuven (flamsko in ali Louvain) je glavno mesto pokrajine Flamski Brabant v Belgiji.
Novo!!: Christian de Duve in Leuven · Poglej več »
Lizosom
Lizosom je celični organel, v katerem poteka razgradnja beljakovin in nekaterih drugih makromolekul.
Novo!!: Christian de Duve in Lizosom · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Christian de Duve in London · Poglej več »
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Novo!!: Christian de Duve in Medicina · Poglej več »
Mišica
Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.
Novo!!: Christian de Duve in Mišica · Poglej več »
Monografska publikacija
Monografska publikacija (monografija) ali knjiga je publikacija, ki izide v enem ali več zvezkih oziroma z vnaprej določenim številom fizično ločenih zvezkov.
Novo!!: Christian de Duve in Monografska publikacija · Poglej več »
Nemška akademija znanosti Leopoldina
Nemška akademija znanosti Leopoldina (izvirno nemško Leopoldina Deutsche Akademie der Wissenschaften) je nacionalna akademija znanosti s sedežem v Halleju.
Novo!!: Christian de Duve in Nemška akademija znanosti Leopoldina · Poglej več »
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Novo!!: Christian de Duve in Nobelova nagrada · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.
Novo!!: Christian de Duve in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino · Poglej več »
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Novo!!: Christian de Duve in Ogljikov hidrat · Poglej več »
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Novo!!: Christian de Duve in Organel · Poglej več »
Papeška akademija znanosti
Papeška akademija znanosti je znanstvena akademija v Vatikanu, ki jo je leta 1936 ustanovil papež Pij XI.
Novo!!: Christian de Duve in Papeška akademija znanosti · Poglej več »
Peroksisom
Shema perokisoma. Peroksisóm je z dvoslojno membrano obdan celični organel, prehodno poznan pod imenom mikrotelo, ki ga najdemo v citoplazmi skoraj vseh evkariontov.
Novo!!: Christian de Duve in Peroksisom · Poglej več »
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Novo!!: Christian de Duve in Presnova · Poglej več »
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Novo!!: Christian de Duve in Profesor · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Christian de Duve in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Novo!!: Christian de Duve in Rak (bolezen) · Poglej več »
Sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen, žargonsko tudi diabetes,https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511744/diabetes?query.
Novo!!: Christian de Duve in Sladkorna bolezen · Poglej več »
Stockholm
Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.
Novo!!: Christian de Duve in Stockholm · Poglej več »
Surrey
Surrey je grofija na jugovzhodu Anglije.
Novo!!: Christian de Duve in Surrey · Poglej več »
Univerza Rockefeller
Univerza Rockefeller (izvorno Rockefellerjev Inštitut za medicinske raziskave, preprostejše Rockefellerjev Inštitut) je zasebna univerza, katere raziskave se že od ustanovitve dalje osredotočajo na temeljne (bazične) znanosti in biomedicinski inženiring.
Novo!!: Christian de Duve in Univerza Rockefeller · Poglej več »
Washingtonova univerza v St. Louisu
Washingtonova univerza v St.
Novo!!: Christian de Duve in Washingtonova univerza v St. Louisu · Poglej več »
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Christian de Duve in 1917 · Poglej več »
2. oktober
2.
Novo!!: Christian de Duve in 2. oktober · Poglej več »
2013
2013 (MMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Christian de Duve in 2013 · Poglej več »
4. maj
4.
Novo!!: Christian de Duve in 4. maj · Poglej več »
