Kazalo
16 odnosi: Avtofagija, Beljakovina, Celična membrana, Celica, Citoplazma, Encim, Endosom, Fosfor, Golgijev aparat, Katalizator, Makromolekula, Organel, PH, Proteasom, Sladkor, Vezikel.
- Celična anatomija
- Organeli
Avtofagija
Avtofagíja (grško autos - sam + phageîn - jesti, požirati), tudi citoplazemska celična smrt, je kataboličen proces razgradnje celici lastnih sestavin s pomočjo lizosomov, ki jih lahko celica ponovno uporabi in s tem pridobi nujno potrebna hranila.
Poglej Lizosom in Avtofagija
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Lizosom in Beljakovina
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Lizosom in Celična membrana
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Lizosom in Celica
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Poglej Lizosom in Citoplazma
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Lizosom in Encim
Endosom
elektronskim mikroskopom. Vidni so zgodnji endosomi (E), pozni endosom (M) in lizosom (L). Merilo: 500 nm. Endosóm je znotrajcelična cevasta membranska struktura ali mešiček, ki se oblikuje iz celične membrane in je vključen v transport snovi v celici.
Poglej Lizosom in Endosom
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Poglej Lizosom in Fosfor
Golgijev aparat
presevnim elektronskim mikroskopom (TEM). Golgijev aparat (kratica GA) je membranski organel v celici.
Poglej Lizosom in Golgijev aparat
Katalizator
Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.
Poglej Lizosom in Katalizator
Makromolekula
Primer beljakovine, ki je polipeptidna makromolekula Makromolekule ali velemolekule so zelo velike molekule in se običajno nanašajo na molekule, ki gradijo polimere ali biopolimere (na primer molekula DNK).
Poglej Lizosom in Makromolekula
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Poglej Lizosom in Organel
PH
pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.
Poglej Lizosom in PH
Proteasom
Proteasóm je ime za velike proteinske komplekse v celični citoplazmi in jedru, ki so sposobni razgrajevati proteine, ki so poškodovani ali celici niso več potrebni.
Poglej Lizosom in Proteasom
Sladkor
Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.
Poglej Lizosom in Sladkor
Vezikel
Vezikel ali mešiček (ponekod tudi mehurček in vezikula) je izraz, ki se v celični biologiji uporablja za znotrajcelično ali zunajcelično strukturo, ki jo sestavlja citosol ali druga tekočina, omejena z membrano iz lipidnega dvosloja, čigar glavni gradniki so fosfolipidne molekule.
Poglej Lizosom in Vezikel