Kazalo
68 odnosi: Aids, Alzheimerjeva bolezen, Aminokislina, Anabolizem, Apoptoza, Bakterije, Beljakovina, Celično jedro, Celica, Celica pomagalka, Citoplazma, Citosol, Dednina, Deoksiribonukleinska kislina, Drosophila melanogaster, Encim, Endoplazemski retikulum, Endosom, Evolucija, Glive, Grščina, Hipertermija, Hipoksija, HIV, Huntingtonova bolezen, Imunski sistem, Jetra, Katabolizem, Kemoterapija, Kisik, Kromosom, Lipid, Lipofuscin, Listerije, Lizosom, Maščobna kislina, Mišica, Mikrometer, Mikroorganizem, Mitohondrij, Monosaharid, Mycobacterium tuberculosis, Nalezljiva bolezen, Nevron, Okužba, Organel, Parkinsonova bolezen, Patogen, Peroksisom, Pljučni rak, ... Razširi indeks (18 več) »
- Celični procesi
- Imunologija
- Programirana celična smrt
Aids
Akvirírani imúnski deficítni sindróm, znan s kratico AIDS ali aids, ga poznamo tudi kot sindróm pridobljêne imúnske pomanjkljívosti, je spekter bolezenskih stanj, ki jih povzroči okužba z virusom humane imunske pomanjkljivosti (HIV).
Poglej Avtofagija in Aids
Alzheimerjeva bolezen
Alzheimerjeva bolezen je kronična progresivna nevrodegenerativna bolezen, pri kateri so v ospredju znaki demence.
Poglej Avtofagija in Alzheimerjeva bolezen
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Avtofagija in Aminokislina
Anabolizem
Anabolizem (grško αναβολισμός) je del presnove, ki zajema izgradnjo telesu lastnih snovi iz manjših molekul, pri čemer se porablja energija.
Poglej Avtofagija in Anabolizem
Apoptoza
jeter; s puščicami so označene celice v različnih fazah apopotoze Apoptoza (grško: apó – »od, iz« + ptosis – »padanje«) je eden od tipov programirane celične smrti.
Poglej Avtofagija in Apoptoza
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Avtofagija in Bakterije
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Avtofagija in Beljakovina
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Avtofagija in Celično jedro
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Avtofagija in Celica
Celica pomagalka
Celica pomagalka ali celica T CD4 je limfocit T, ki pomaga limfocitu B pri sintezi protiteles.
Poglej Avtofagija in Celica pomagalka
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Poglej Avtofagija in Citoplazma
Citosol
Citosól je tekoči del citoplazme evkariontske ali prokariontske celice.
Poglej Avtofagija in Citosol
Dednina
Dednína, dédina ali genóm je celota dednih informacij nekega organizma, ki obstaja v obliki DNK oziroma pri nekaterih virusih v obliki RNK.
Poglej Avtofagija in Dednina
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Avtofagija in Deoksiribonukleinska kislina
Drosophila melanogaster
Drosophila melanogaster (dobesedno grško ljubiteljica rose s temnim trebuhom) je majhna muha iz družine vinskih mušic.
Poglej Avtofagija in Drosophila melanogaster
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Avtofagija in Encim
Endoplazemski retikulum
transmisijskim elektronskim mikroskopom. Na desni strani je jedro, temne pike med retiklom pa so mitohondriji. Endoplazemski retikulum (ER) (tudi endoplazmatski ~, a je primernejša prva oblika) je celični organel, ki ima pomembno vlogo pri zorenju in usmerjanju proteinov v celicah.
Poglej Avtofagija in Endoplazemski retikulum
Endosom
elektronskim mikroskopom. Vidni so zgodnji endosomi (E), pozni endosom (M) in lizosom (L). Merilo: 500 nm. Endosóm je znotrajcelična cevasta membranska struktura ali mešiček, ki se oblikuje iz celične membrane in je vključen v transport snovi v celici.
Poglej Avtofagija in Endosom
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Avtofagija in Evolucija
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Avtofagija in Glive
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Avtofagija in Grščina
Hipertermija
Hipertermija ali pireksija je stanje, pri katerm se telesna temperatura zviša nad normalno (moški 36,7±0,4 °C, ženske 36,9±0,4 °C).
Poglej Avtofagija in Hipertermija
Hipoksija
Hipoksíja pomeni pomanjkanje preskrbe s kisikom v tkivih.
Poglej Avtofagija in Hipoksija
HIV
HIV (humani imunodeficientni virus) ali virus humane imunske pomanjkljivosti je povzročitelj aidsa.
Poglej Avtofagija in HIV
Huntingtonova bolezen
Huntingtonova bolezen ali Huntingtonova horea je nevrodegenerativna bolezen, ki je v večini primerov podedovana.
Poglej Avtofagija in Huntingtonova bolezen
Imunski sistem
nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.
Poglej Avtofagija in Imunski sistem
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Poglej Avtofagija in Jetra
Katabolizem
Katabolizem (grško καταβολισμός) pomeni razgradnjo presnovnih produktov do enostavnejših molekul.
Poglej Avtofagija in Katabolizem
Kemoterapija
Kemoterapija dobesedno sicer pomeni uporabo kemičnih snovi za zdravljenje bolezni, a ta pojem danes uporabljamo skoraj izključno kot ime metode zdravljenja raka z uvajanjem zdravil (citostatikov/kemoterapevtikov) s pomočjo infuzije v bolnikov krvni obtok.
Poglej Avtofagija in Kemoterapija
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Avtofagija in Kisik
Kromosom
fazi S. (2) Centromera – stičišče obeh kromatid. (3) Krajša ročica. (4) Daljša ročica. Kromosom je nitasta struktura v celičnem jedru.
Poglej Avtofagija in Kromosom
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Avtofagija in Lipid
Lipofuscin
Jetrna biopsija, kjer so vidna fina rumena oz. rjava zrnca lipofuscina v hepatocitih (HE barvanje) S pojmom lipofuscin označujemo fina rumeno-rjava pigmentna zrnca (granule), ki so sestavljena iz ostankov razgradnje lipidov v lizosomih.
Poglej Avtofagija in Lipofuscin
Listerije
Listerije (lat. Listeria) so rod grampozitivnih paličastih bakterij, ki šteje 6 vrst.
Poglej Avtofagija in Listerije
Lizosom
Lizosom je celični organel, v katerem poteka razgradnja beljakovin in nekaterih drugih makromolekul.
Poglej Avtofagija in Lizosom
Maščobna kislina
Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.
Poglej Avtofagija in Maščobna kislina
Mišica
Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.
Poglej Avtofagija in Mišica
Mikrometer
Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).
Poglej Avtofagija in Mikrometer
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Poglej Avtofagija in Mikroorganizem
Mitohondrij
Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.
Poglej Avtofagija in Mitohondrij
Monosaharid
Monosaharidi (iz grščine manos-eden, saharid-sladkor) ali enostavni ogljikovi hidrati so najbolj osnovne enote ogljikovih hidratov oz.
Poglej Avtofagija in Monosaharid
Mycobacterium tuberculosis
Mycobacterium tuberculosis je bakterija, ki je v največ primerih povzročitelj jetike (tuberkuloze); med drugimi povzročitelji te bolezni so lahko še Mycobacterium bovis, Mycobacterium africanum, Mycobacterium avium ali Mycobacterium marinum.
Poglej Avtofagija in Mycobacterium tuberculosis
Nalezljiva bolezen
Nalezljíva (tudi infekcíjska) bolézen je bolezen, ki se neposredno ali posredno prenaša s klicenosca ali bolne osebe, z okužene ali bolne živali na zdravo osebo.
Poglej Avtofagija in Nalezljiva bolezen
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Poglej Avtofagija in Nevron
Okužba
Okužba ali infekcija je naselitev mikrobov v gostiteljevem organizmu z namenom izrabljanja gostiteljevih bioloških procesov za lastno razmnoževanje.
Poglej Avtofagija in Okužba
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Poglej Avtofagija in Organel
Parkinsonova bolezen
Parkinsonova bolezen (tudi idiopatska parkinsonova bolezen, primarni parkinsonizem, akinetično rigidni sindrom) je kronična napredujoča nevrodegenerativna bolezen neznanega izvora, ki prizadene predvsem telesno gibanje in bolnika postopoma onesposobi za samostojno življenje.
Poglej Avtofagija in Parkinsonova bolezen
Patogen
Patogén je klica (mikroorganizem), ki lahko pri gostitelju povzroči bolezen.
Poglej Avtofagija in Patogen
Peroksisom
Shema perokisoma. Peroksisóm je z dvoslojno membrano obdan celični organel, prehodno poznan pod imenom mikrotelo, ki ga najdemo v citoplazmi skoraj vseh evkariontov.
Poglej Avtofagija in Peroksisom
Pljučni rak
Pljučni rak je bolezen, za katero je značilna nenadzorovana rast celic v tkivih pljuč.
Poglej Avtofagija in Pljučni rak
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Avtofagija in Presnova
Radikal (kemija)
Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.
Poglej Avtofagija in Radikal (kemija)
Radioterapija
Radioterapija, obsevalna terapija ali zdravljenje z obsevanjem (pogovorno tudi samo obsevanje) je način zdravljenja, pri katerem uporabljamo ionizirajoče sevanje.
Poglej Avtofagija in Radioterapija
Raggruppamento Operativo Speciale
Raggruppamento Operativo Speciale (dobesedno Odred za specialno delovanje; kratica: ROS) je specialna enota Korpusa karabinjerjev, ki sodi v sestavo Poveljstva mobilnih in specializiranih enot Palidoro ter je zadolžena za preiskovanje in preprečevanje vseh oblik organiziranega in težjega kriminala, vključno s terorizmom.
Poglej Avtofagija in Raggruppamento Operativo Speciale
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Avtofagija in Rak (bolezen)
Rak dojke
Rak dojke je vrsta raka, ki vznikne iz tkiva dojke, najpogosteje iz vrhnjice (epitelija) izvodil mlečnih žlez ali režnjičev, ki oskrbujejo mlečne žleze z mlekom.
Poglej Avtofagija in Rak dojke
Rak prostate
Rak prostate (obsečnice) je drugi najpogostejši rak pri moških in v zadnjih desetletjih njegova pojavnost narašča.
Poglej Avtofagija in Rak prostate
Rakava celica
Rakave celice (tudi rakaste celice) so nenormalne celice, ki se zaradi napak v delovanju regulacijskih mehanizmov celične delitve, diferenciacije in celičnega propada pospešeno delijo in v večjih številih tvorijo abnormalne novotvorbe, imenovane tumorji.
Poglej Avtofagija in Rakava celica
Salmonela
Salmonela (znanstveno ime Salmonella) je rod gramnegativnih bakterij iz družine Enterobacteriaceae, ki pri človeku in živalih povzročajo različne oblike črevesnih okužb.
Poglej Avtofagija in Salmonela
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Avtofagija in Sesalci
Sirolimus
Sirolímus (INN/USAN), znan tudi kot rapamicin, je imunosupresivno zdravilo, uporabljano za preprečevanje zavrnitve organa pri transplantaciji; posebno je uporaben pri transplantaciji ledvic.
Poglej Avtofagija in Sirolimus
Toxoplasma gondii
Toxoplasma gondii (grško toxon - lok + plasma - oblika) je parazitska pražival iz debla Apicomplexa.
Poglej Avtofagija in Toxoplasma gondii
Vezikel
Vezikel ali mešiček (ponekod tudi mehurček in vezikula) je izraz, ki se v celični biologiji uporablja za znotrajcelično ali zunajcelično strukturo, ki jo sestavlja citosol ali druga tekočina, omejena z membrano iz lipidnega dvosloja, čigar glavni gradniki so fosfolipidne molekule.
Poglej Avtofagija in Vezikel
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Poglej Avtofagija in Virusi
Vranica
Vranica je označena z 8 Vránica (latinsko lien, grško splēn) je limfatični organ v zgornjem levem delu trebušne votline, zgrajen iz bele in rdeče pulpe, v katerem se skladiščijo in razkrajajo rdeče krvničke (eritrociti) ter se razmnožujejo limfociti.
Poglej Avtofagija in Vranica
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Avtofagija in Vrsta (biologija)
Zajedavstvo
človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.
Poglej Avtofagija in Zajedavstvo
Zdravilo
Zdravila v različnih oblikah thumb Zdravilo je pripravek, ki se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali odkrivanje bolezni oziroma je namenjen za učinkovanje na zgradbo telesa ali njegovo delovanje.
Poglej Avtofagija in Zdravilo
Glej tudi
Celični procesi
Imunologija
Programirana celična smrt
Prav tako znan kot Citoplazemska celična smrt.