Podobnosti med Avtofagija in Peroksisom
Avtofagija in Peroksisom še 27 stvari v skupni (v Unijapedija): Aminokislina, Bakterije, Beljakovina, Celično jedro, Celica, Citoplazma, Citosol, Dednina, Encim, Endoplazemski retikulum, Evolucija, Glive, Jetra, Kisik, Lipid, Lizosom, Maščobna kislina, Mitohondrij, Nevron, Okužba, Organel, Patogen, Presnova, Sesalci, Virusi, Vrsta (biologija), Zajedavstvo.
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Aminokislina in Avtofagija · Aminokislina in Peroksisom ·
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Avtofagija in Bakterije · Bakterije in Peroksisom ·
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Avtofagija in Beljakovina · Beljakovina in Peroksisom ·
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Avtofagija in Celično jedro · Celično jedro in Peroksisom ·
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Avtofagija in Celica · Celica in Peroksisom ·
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Avtofagija in Citoplazma · Citoplazma in Peroksisom ·
Citosol
Citosól je tekoči del citoplazme evkariontske ali prokariontske celice.
Avtofagija in Citosol · Citosol in Peroksisom ·
Dednina
Dednína, dédina ali genóm je celota dednih informacij nekega organizma, ki obstaja v obliki DNK oziroma pri nekaterih virusih v obliki RNK.
Avtofagija in Dednina · Dednina in Peroksisom ·
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Avtofagija in Encim · Encim in Peroksisom ·
Endoplazemski retikulum
transmisijskim elektronskim mikroskopom. Na desni strani je jedro, temne pike med retiklom pa so mitohondriji. Endoplazemski retikulum (ER) (tudi endoplazmatski ~, a je primernejša prva oblika) je celični organel, ki ima pomembno vlogo pri zorenju in usmerjanju proteinov v celicah.
Avtofagija in Endoplazemski retikulum · Endoplazemski retikulum in Peroksisom ·
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Avtofagija in Evolucija · Evolucija in Peroksisom ·
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Avtofagija in Glive · Glive in Peroksisom ·
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Avtofagija in Jetra · Jetra in Peroksisom ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Avtofagija in Kisik · Kisik in Peroksisom ·
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Avtofagija in Lipid · Lipid in Peroksisom ·
Lizosom
Lizosom je celični organel, v katerem poteka razgradnja beljakovin in nekaterih drugih makromolekul.
Avtofagija in Lizosom · Lizosom in Peroksisom ·
Maščobna kislina
Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.
Avtofagija in Maščobna kislina · Maščobna kislina in Peroksisom ·
Mitohondrij
Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.
Avtofagija in Mitohondrij · Mitohondrij in Peroksisom ·
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Avtofagija in Nevron · Nevron in Peroksisom ·
Okužba
Okužba ali infekcija je naselitev mikrobov v gostiteljevem organizmu z namenom izrabljanja gostiteljevih bioloških procesov za lastno razmnoževanje.
Avtofagija in Okužba · Okužba in Peroksisom ·
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Avtofagija in Organel · Organel in Peroksisom ·
Patogen
Patogén je klica (mikroorganizem), ki lahko pri gostitelju povzroči bolezen.
Avtofagija in Patogen · Patogen in Peroksisom ·
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Avtofagija in Presnova · Peroksisom in Presnova ·
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Avtofagija in Sesalci · Peroksisom in Sesalci ·
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Avtofagija in Virusi · Peroksisom in Virusi ·
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Avtofagija in Vrsta (biologija) · Peroksisom in Vrsta (biologija) ·
Zajedavstvo
človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Avtofagija in Peroksisom imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Avtofagija in Peroksisom
Primerjava med Avtofagija in Peroksisom
Avtofagija 68 odnose, medtem ko je Peroksisom 98. Saj imajo skupno 27, indeks Jaccard je 16.27% = 27 / (68 + 98).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Avtofagija in Peroksisom. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: