Kazalo
80 odnosi: Adenozin trifosfat, Aerob, Angiogeneza, Apoptoza, Avtofagija, Živčni sistem, Človečnjaki, Bazalna lamina, Beljakovina, Benigna novotvorba, Biologija, Celična adhezijska molekula, Celična delitev, Celična membrana, Celični ciklus, Celično dihanje, Celično jedro, Citoplazma, Citoskelet, Dednost, Epigenetika, Fermentacija, Fosil, Gen, Gensko prepisovanje, Glikokaliks, Glikolipidi, Glikoliza, Glikoprotein, Histon, Hormon, Imunski sistem, Inštitut za biologijo celice Medicinske fakultete v Ljubljani, Incidenca, Ionizirajoče sevanje, Jedrce, Karcinogen, Kisik, Kiti, Klon, Kostni mozeg, Kostnina, Kovalentna vez, Kri, Kromatin, Kromosom, Krovno tkivo, Krvnička, Krvotvorna matična celica, Levkemija, ... Razširi indeks (30 več) »
Adenozin trifosfat
Adenozin-5'-trifosfat (ATP) je molekula z različnimi biološkimi funkcijami, v celici pa deluje kot koencim.
Poglej Rakava celica in Adenozin trifosfat
Aerob
Rastline in živali so zelo dobro poznani aerobni organizmi Aerob ali aerobni organizem (tudi aerobiont) je vsak organizem, ki lahko preživi in raste le v oksigeniranem okolju, kjer je prisoten molekularni kisik.
Poglej Rakava celica in Aerob
Angiogeneza
Angiogeneza je fiziološki proces rasti novih krvnih žil iz že obstoječih žil s tvorbo odrastkov in oddelitev.
Poglej Rakava celica in Angiogeneza
Apoptoza
jeter; s puščicami so označene celice v različnih fazah apopotoze Apoptoza (grško: apó – »od, iz« + ptosis – »padanje«) je eden od tipov programirane celične smrti.
Poglej Rakava celica in Apoptoza
Avtofagija
Avtofagíja (grško autos - sam + phageîn - jesti, požirati), tudi citoplazemska celična smrt, je kataboličen proces razgradnje celici lastnih sestavin s pomočjo lizosomov, ki jih lahko celica ponovno uporabi in s tem pridobi nujno potrebna hranila.
Poglej Rakava celica in Avtofagija
Živčni sistem
Shema živčnega sistema Žívčni sistém ali žívčevje pri živalih usklajuje dejavnosti mišičja, nadzira delovanje organov, konstruira in procesira podatke, ki jih posredujejo čutila, ter inicira akcijo.
Poglej Rakava celica in Živčni sistem
Človečnjaki
Človečnjaki (znanstveno ime Hominoidea) so naddružina prvakov, ki se nadalje deli v dve danes živeči družini, gibone in človeku podobne opice.
Poglej Rakava celica in Človečnjaki
Bazalna lamina
Bazalna lamina (lat. lamina basalis) je tanka prožna plast različnih molekul in makromolekul medceličnine (tudi zunajceličnega matriksa), ki se nahaja pod celicami krovnega tkiva (oziroma epiteliji) in v neposredni okolici posamičnih Schwannovih celic, mišičnih celic in celic maščobnih tkiv, pa tudi med dvema slojema celic v ledvičnih glomerulih.
Poglej Rakava celica in Bazalna lamina
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Rakava celica in Beljakovina
Benigna novotvorba
Benigna novotvorba ali benigni tumor je novotvorba (nenormalna, atipična, nekontrolirana, navadno lokalna patološka rast tkiva), ki ne kaže niti morfoloških niti kliničnih znakov invazivnega vraščanja ali zasevkov.
Poglej Rakava celica in Benigna novotvorba
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Rakava celica in Biologija
Celična adhezijska molekula
Celične adhezijske molekule (CAM) so skupina beljakovin celične površine, ki skrbijo za medsebojno povezovanje (adhezijo) sosednjih celic in celic z zunajceličnim matriksom (medceličnino).
Poglej Rakava celica in Celična adhezijska molekula
Celična delitev
Shema treh tipov celične delitve Celična delitev je biološki proces, del celičnega cikla, pri katerem iz matične celice nastaneta dve ali več hčerinskih celic.
Poglej Rakava celica in Celična delitev
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Rakava celica in Celična membrana
Celični ciklus
Shematski prikaz celičnega cikla; zunanji krog: I.
Poglej Rakava celica in Celični ciklus
Celično dihanje
Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).
Poglej Rakava celica in Celično dihanje
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Rakava celica in Celično jedro
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Poglej Rakava celica in Citoplazma
Citoskelet
Citoskelet ali notranje celično ogrodje je celično ogrodje.
Poglej Rakava celica in Citoskelet
Dednost
Dednost je pojav, pri katerem se določene lastnosti organizmov prenašajo (dedujejo) od staršev na biološke potomce.
Poglej Rakava celica in Dednost
Epigenetika
Epigenetika (epi- pomeni zunaj) je področje molekularne biologije, ki preučuje spremembe v izražanju genov organizma, ki niso povezane s spremembami v zaporedju DNK.
Poglej Rakava celica in Epigenetika
Fermentacija
CO2 tvorijo peno na površini fermentacijske zmesi. Pregled etanolne fermentacije. Ena molekula glukoze razpade na dve molekuli piruvata (1). Energija te eksotermne reakcije se porablja za vezavo anorganskih fosfatov na ATP in pretvorbo NAD+ v NADH. Molekuli piruvata nato razpadeta na dve molekuli etanala, pri čemer kot stranski produkt nastaneta še dve molekuli CO2 (2).
Poglej Rakava celica in Fermentacija
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Rakava celica in Fosil
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Rakava celica in Gen
Gensko prepisovanje
Gensko prepisovanje ali transkripcija je proces pretvorbe informacije iz molekule DNK v molekulo RNK, pri čemer imajo pomembno vlogo transkripcijski faktorji.
Poglej Rakava celica in Gensko prepisovanje
Glikokaliks
Glikokaliks pri bakteriji ''Bacillus subtilis'' Glikokaliks ali glikoproteinski plašč (pa tudi sladkorni plašč) je zunanja plast iz glikoproteinov in glikolipidov, ki pokriva celično membrano nekaterih bakterij, epitelijev in drugih tako prokariontskih kot evkariontskih celic.
Poglej Rakava celica in Glikokaliks
Glikolipidi
Kemična zgradba glikolipidov. Glikolipidi (gr. glykys.
Poglej Rakava celica in Glikolipidi
Glikoliza
Glikoliza ali glikolitična pot, ponekod tudi Embden-Meyerhofova pot, je prva faza celičnega dihanja, ki se odvija v celični citoplazmi, in v kateri se molekula glukoze razgradi do piruvata (aniona piruvične kisline), pri čemer pride do nastanka energijsko bogatih molekul adenozina trifosfata (ATP) in koencima nikotinamidadenindinukleotida (NADH).
Poglej Rakava celica in Glikoliza
Glikoprotein
Glikoprotein, glikoliziran preko dušika v asparaginskem (Asn) aminokislinskem ostanku proteinskega dela.Ruddock & Molinari (2006) Journal of Cell Science 119, 4373–4380 Glikoproteín je sestavljena beljakovina, ki je kovalentno povezana z oligosaharidom.
Poglej Rakava celica in Glikoprotein
Histon
Shematski prikaz sestavljanja histonov v nukleosom. Histón je bazična beljakovina, ki se povezuje z DNK in tvori kromosom.
Poglej Rakava celica in Histon
Hormon
Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.
Poglej Rakava celica in Hormon
Imunski sistem
nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.
Poglej Rakava celica in Imunski sistem
Inštitut za biologijo celice Medicinske fakultete v Ljubljani
Inštitut za biologijo celice je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Poglej Rakava celica in Inštitut za biologijo celice Medicinske fakultete v Ljubljani
Incidenca
Incidenca ali pojavnost je število novih dogodkov, predvsem novih primerov bolezni v določenem časovnem intervalu oziroma obdobju na določenem območju v določeni populaciji.
Poglej Rakava celica in Incidenca
Ionizirajoče sevanje
Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.
Poglej Rakava celica in Ionizirajoče sevanje
Jedrce
Jedrce (znanstveno ime nukleolus) je del celičnega jedra, v katerem poteka sinteza sestavnih delov ribosomov.
Poglej Rakava celica in Jedrce
Karcinogen
Simbol za nevarnost karcinogenega dejavnika Karcinogen ali kancerogen je vsaki dejavnik, ki povroča rakasto obolenje oziroma je rakotvoren.
Poglej Rakava celica in Karcinogen
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Rakava celica in Kisik
Kiti
Kiti (znanstveno ime Cetacea, iz) so red sesalcev, katerega predstavniki so prilagojeni na življenje pod vodo.
Poglej Rakava celica in Kiti
Klon
Klon je lahko.
Poglej Rakava celica in Klon
Kostni mozeg
Kostni mozeg (medulla ossium) je za hematopoezo specializirano tkivo v kostnih votlinah.
Poglej Rakava celica in Kostni mozeg
Kostnina
Kost v prerezu Kostnína (tudi kostno ali osalno tkivo) je opornina, sestavljena iz osteocitov in poapnele medceličnine.
Poglej Rakava celica in Kostnina
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Rakava celica in Kovalentna vez
Kri
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
Poglej Rakava celica in Kri
Kromatin
Kromatin je DNK-proteinski kompleks različnih proteinov, v katerega je v evkariontski celici močno zapakirana DNK, da ne plava gola v celičnem jedru.
Poglej Rakava celica in Kromatin
Kromosom
fazi S. (2) Centromera – stičišče obeh kromatid. (3) Krajša ročica. (4) Daljša ročica. Kromosom je nitasta struktura v celičnem jedru.
Poglej Rakava celica in Kromosom
Krovno tkivo
Krovno tkivo (tudi vrhnjica, povrhnjica, epitel ali epitelij) je tkivo, ki ga sestavljajo celice na površini kože (kožna vrhnjica) ali notranjosti telesnih votlin ali organov sluznice.
Poglej Rakava celica in Krovno tkivo
Krvnička
Krvnička, krvno telesce ali krvna celica je vsaka od treh vrst celic, ki so v krvi.
Poglej Rakava celica in Krvnička
Krvotvorna matična celica
Tvorba krvnih celic; vse nastanejo iz skupne krvotvorne matične celice. Krvotvorna matična celica (KMC), hematopoetska matična celica ali hemocitoblast je multipotentna matična celica, iz katere nastajajo vse krvne celice, tako mieloične (monociti, makrofagi, granulociti, rdeče krvničke, megakariociti/krvne ploščice) kot limfocitne (limfociti T in B, naravne celice ubijalke).
Poglej Rakava celica in Krvotvorna matična celica
Levkemija
Levkemíja (tudi belokŕvnost) je napredujoča razrast nenormalnih belih krvničk v krvotvornem tkivu in drugih organih, opredeljena po dominantnem celičnem tipu in času trajanja, ter zvišana koncentracija teh celic v krvi.
Poglej Rakava celica in Levkemija
Levkocit
Levkociti v človeški krvi Bele krvničke, levkociti ali bele krvne celice so krvne celice, ki varujejo telo pred okužbami in tumorji, tj.
Poglej Rakava celica in Levkocit
Limfom
Limfóm je rak celic limfatičnega tkiva zaradi razraščanja limfocitov T ali B. Gre za skupno ime za mnoge bolezni, ki se lahko kažejo kot levkemija ali tumor bezgavk, vranice ali drugih organov, tumorske celice so navadno podobne posameznim stopnjam običajne limfocitne diferenciacije.
Poglej Rakava celica in Limfom
Matična celica
Matične celice ali izvorne celice so malo diferencirane celice, katere potomke ostanejo deloma na isti stopnji diferenciacije, deloma pa se razvijajo v diferencirane celice enega tipa (npr. spermatogoniji v semenčice) ali v več tipov ene sorodne skupine (npr. matična krvotvorna celica v vse tipe krvnih telesc).
Poglej Rakava celica in Matična celica
Medceličnina
Mèdceličnína, intercelulárna snóv ali ékstracelulárni mátriks so amorfne in vlaknate zunajcelične strukture, sestavljene iz kompleksnih velemolekul in tekočine, ki jo proizvajajo in v svojo neposredno okolico izločajo celice.
Poglej Rakava celica in Medceličnina
Metilacija
Vrste metiltransferaz, ki metilirajo histone in njihovi tarčni lizini histonov H3 in H4. Znano je, da metilacija vpliva na strukturo kromatina preko histonov.
Poglej Rakava celica in Metilacija
Mišica
Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.
Poglej Rakava celica in Mišica
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Poglej Rakava celica in Mikroskop
Mnogoceličar
Hermafrodit vrste ''Caenorhabditis elegans'', divji tip, z obarvanimi jedri Mnogoceličarji ali mnogocelični organizmi so organizmi, ki sestojijo iz več kot ene celice in imajo diferencirane celice, ki opravljajo točno določene naloge.
Poglej Rakava celica in Mnogoceličar
Mumija
Mumija iz Britanskega muzeja v Londonu Mumija je fosilni ostanek sesalcev, še posebej ljudi, katerih koža in meso sta se ohranila, potem ko sta bila namerno oz.
Poglej Rakava celica in Mumija
Mutacija
Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...
Poglej Rakava celica in Mutacija
Naravni izbor
Naravni izbor v populaciji za temno obarvanost Naravno odbiranje, naravno izbiranje ali naravni izbor, s tujko naravna selekcija, je proces, s katerim postajajo iz generacije v generacijo pogostejše tiste dedne lastnosti organizmov, ki jim dajejo večjo možnost za preživetje in razmnoževanje.
Poglej Rakava celica in Naravni izbor
Nukleotid
Nukleotidi so osnovni gradniki nukleinskih kislin DNK in RNK.
Poglej Rakava celica in Nukleotid
Onkogen
Onkogén je gen, ki lahko sproži nastanek rakave celice.
Poglej Rakava celica in Onkogen
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Rakava celica in Organizem
Patogen
Patogén je klica (mikroorganizem), ki lahko pri gostitelju povzroči bolezen.
Poglej Rakava celica in Patogen
Patologija
pljučnice. Patologija je študija ali diagnoza bolezni s pregledom organa, tkiva, telesne tekočine, ali celega telesa (obdukcija).
Poglej Rakava celica in Patologija
Petov paradoks
Sinji kit (''Balaenoptera musculus'') je s skoraj 200 tonami največja žival, ki je kadarkoli obstajala. Pri kitih je incidenca raka manjša kot pri človeku, četudi imajo precej večje število celic. Petov paradoks je predpostavka, da na ravni vrste pojavnost raka ni odvisna od števila celic organizma.
Poglej Rakava celica in Petov paradoks
Podvojevanje DNK
Podvojevanje DNK: dvoverižna molekula DNK se razpne in vsaka veriga posebej se podvoji. Podvajanje (ali replikácija) DNK je proces, pri katerem se prekopira dvovijačna molekula DNK v dve dvovijačni molekuli DNK.
Poglej Rakava celica in Podvojevanje DNK
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Rakava celica in Rak (bolezen)
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Rakava celica in Renesansa
Rudolf Virchow
Rudolf Ludwig Karl Virchow, nemški zdravnik, antropolog, patolog, prazgodovinar, biolog in politik, * 13. oktober 1821, † 5. september 1902.
Poglej Rakava celica in Rudolf Virchow
Sarkom
Sarkóm je malignom (rakava bolezen) mezodermalnih celic oziroma mezenhimskih tkiv. Gre za različna tkiva, ki zajemajo veziva, opornine (kostnina, hrustančevina), maščevje, žilno in krvotvorno tkivo; sarkomi lahko vzniknejo iz kateregakoli od njih. Niso pa vsi raki mezodermalnega izvora sarkomi – izjemi sta rak hematopoetskih celic, ki ga uvrščamo med limfome in levkemije, ter rak mezotelijskih celic (tumorji poprsnice ali potrebušnice).
Poglej Rakava celica in Sarkom
Smrt
Človeška lobanja se pogosto uporablja kot simbol smrti Smrt je nepovratno prenehanje bioloških procesov, ki vzdržujejo organizem pri življenju, torej konec življenja.
Poglej Rakava celica in Smrt
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Rakava celica in Stari Egipt
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Rakava celica in Tkivo
Tumor
Tumor lahko pomeni oblasto oteklino, ki nastane zaradi vnetja ali poškodbe.
Poglej Rakava celica in Tumor
Univerza Stanford
Univerza Stanford (polno ime v angleščini Leland Stanford Junior University) je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju Stanford v Silicijevi dolini, Kalifornija, ZDA.
Poglej Rakava celica in Univerza Stanford
Vezikel
Vezikel ali mešiček (ponekod tudi mehurček in vezikula) je izraz, ki se v celični biologiji uporablja za znotrajcelično ali zunajcelično strukturo, ki jo sestavlja citosol ali druga tekočina, omejena z membrano iz lipidnega dvosloja, čigar glavni gradniki so fosfolipidne molekule.
Poglej Rakava celica in Vezikel
Vezivo (biologija)
Vezívo (tudi dezmálno tkívo) je skupina tkiv, ki nastanejo zvečine iz srednjega kličnega lista (mezoderma) in ležijo v notranjosti organizma.
Poglej Rakava celica in Vezivo (biologija)
Zasevek
Zasevek ali metastaza je prenos bolezenskega procesa iz primarnega mesta v druge dele telesa.
Poglej Rakava celica in Zasevek
Prav tako znan kot Rakasta celica, Rakaste celice, Rakave celice, Tumorska celica.