Kazalo
17 odnosi: Acetilacija histonov, ADP-ribozilacija histonov, Aminokislina, Arginin, Biotinilacija histonov, Encim, Glikozilacija, Histon, Karbonilacija histonov, Kromatin, Lizin, Mitoza, Rak (bolezen), Sumoilacija histonov, Transkripcija, Ubikvitinacija, 2005.
- Epigenetika
- Organske reakcije
- Posttranslacijske modifikacije
Acetilacija histonov
'''(a)'''prikaz transkripcijsko aktivnega kromatina. Na nukleosom so vezane acetilne skupine '''(b)'''transkripcija ni mogoča. Na nukleosomu so metilne skupine Acetilacijo oz.
Poglej Metilacija in Acetilacija histonov
ADP-ribozilacija histonov
Shematski prikaz delovanja encimov PARP-1 in PARG (Rouleau, in sod., 2004) Poly ADP-ribozilacija je kovalentna modifikacija proteinov, pri kateri poly ADP-riboza polimeraza-1 (PARP-1) dodaja ADP-riboze na proteine.
Poglej Metilacija in ADP-ribozilacija histonov
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Metilacija in Aminokislina
Arginin
Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina.
Poglej Metilacija in Arginin
Biotinilacija histonov
V biokemiji je biotinilacija proces, pri katerem se kovalentno veže molekula biotina na površino tarčne molekule.
Poglej Metilacija in Biotinilacija histonov
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Metilacija in Encim
Glikozilacija
Glikozilacija je ena najpomembnejših posttranslacijkih dogodkov in je adicija sladkorjev na protein, na aminokisline asparagin, hidroksilizin, serin ali treonin, protein v tem primeru postane glikoprotein.
Poglej Metilacija in Glikozilacija
Histon
Shematski prikaz sestavljanja histonov v nukleosom. Histón je bazična beljakovina, ki se povezuje z DNK in tvori kromosom.
Poglej Metilacija in Histon
Karbonilacija histonov
Karbonilacija je oksidativna modifikacija histonov.
Poglej Metilacija in Karbonilacija histonov
Kromatin
Kromatin je DNK-proteinski kompleks različnih proteinov, v katerega je v evkariontski celici močno zapakirana DNK, da ne plava gola v celičnem jedru.
Poglej Metilacija in Kromatin
Lizin
Lizin (skrajšano Lys ali K), (kodirata ga kodona AAA in AAG) je ɑ-aminokislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.
Poglej Metilacija in Lizin
Mitoza
Prikaz poteka mitoze Mitoza je postopek delitve celice, značilen za evcite.
Poglej Metilacija in Mitoza
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Metilacija in Rak (bolezen)
Sumoilacija histonov
Prikaz delovanja SUMO na histone v transkripcijsko aktivnem in transkripcijsko neaktivnem kromatinu Sumoilacija je še ena od modifikacij histonov, ki pa regulira represijo transkripcije.
Poglej Metilacija in Sumoilacija histonov
Transkripcija
Transkripcija lahko pomeni.
Poglej Metilacija in Transkripcija
Ubikvitinacija
Proces ubikvitinacije: Encim E1 aktivira ubikvitin, ki se prenese na E2, nato pa se veže na protein s pomočjo E2 in E3 (ubikvitinske ligaze), ki selektivno prepozna primerni protein. Ubikvitinacija je pomembna sekundarna modifikacija proteinov, ki regulira številne procese.
Poglej Metilacija in Ubikvitinacija
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Metilacija in 2005